Postavljene so na različnih naravnih in umetnih vodnih površinah in ponujajo edinstvene prednosti. Sončni paneli so nameščeni na plavajočih platformah iz umetne mase ali drugih recikliranih materialov, ki so sidrani na dno vodnega telesa in se prilagajajo nihanju vode in vetra.
Koncept se je začel razvijati v začetku 21. stoletja. Prva komercialna plavajoča sončna elektrarna je bila zgrajena leta 2008 v Kaliforniji, leta 2012 ji je sledila južnokorejska, ki je z močjo 500 kilovatov (kW) dokazala izvedljivost tehnologije. Do lanskega leta je globalni trg plavajočih sončnih elektrarn dosegel vrednost skoraj osmih milijard ameriških dolarjev, letos pa naj bi skupna zmogljivost dosegla pet gigavatov (GW).
Zakaj se države odločajo za gradnjo plavajočih sončnih elektrarn
Voda pod paneli deluje kot naravni hladilni sistem, kar poveča učinkovitost sončnih celic za 10 do 15 odstotkov. V raziskavi inštituta Fraunhofer ISE v sklopu evropskega projekta FPV4Resilience so ugotovili, da plavajoče sončne elektrarne zmanjšujejo izhlapevanje vode zaradi manjšega sončnega sevanja in znižujejo poletne temperature vodne površine. Školjke na podkonstrukcijah dodatno prispevajo k filtraciji vode in vezavi fosforja, kar lahko pozitivno vpliva na kakovost vodnega okolja.
Senčna območja lahko služijo kot zaščita pred pregrevanjem in nudijo skrivališča za ribe in druge vodne organizme. Senca lahko spodbuja rast vodnih rastlin ter zavira razvoj alg, ki povzročajo evtrofikacijo in pomanjkanje kisika. Pri umeščanju panelov je potrebna premišljenost, saj lahko pretirano zasenčenje poruši naravno ravnovesje v vodi.
Plavajoče sončne elektrarne ne zasedajo dragocenih kopenskih površin, kar je posebej pomembno v urbanih območjih in na kmetijskih in ostalih zemljiščih, kjer je prostor omejen. V sušnih obdobjih lahko dopolnjujejo proizvodnjo hidroelektrarn, kar omogoča učinkovitejšo in stabilnejšo oskrbo z obnovljivo energijo.
Prispevajo lahko tudi k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida. V Južni Koreji so od leta 2018 z njimi dosegli več kot 52 tisoč ton manjše izpuste CO₂, kot bi jih povzročila proizvodnja enake količine električne energije iz fosilnih goriv.
Primeri po svetu …
V svetu so plavajoče sončne elektrarne najbolj razširjene v Aziji. Vodilna je Kitajska, kjer je v provinci Shandong največji tovrstni objekt na svetu z zmogljivostjo enega gigavata. V pokrajini Datong so zgradili tudi elektrarni v obliki pande, ki proizvedeta sto megavatov (MW) in sta postali simbol kitajskega prehoda na zeleno energijo.
Južna Koreja je med pionirji na področju plavajočih sončnih elektrarn. Poleg elektrarne na jezu Hapcheon ima država še dve plavajoči sončni elektrarni, ki prispevata k uresničevanju cilja 20-odstotnega deleža obnovljivih virov energije do leta 2030.
… in v Evropi
V Evropi izstopajo francoska Ilots Blandin, ki je s 74 MW zmogljivosti trenutno največja evropska plavajoča sončna elektrarna, nizozemska Sellingen z močjo 41,1 MWp, ki je tudi del obsežnih znanstvenih študij o vplivih plavajočih sončnih elektrarn na vodne ekosisteme, in nemška Cottbuser Ostsee z 29 MW nazivne moči.
Avstrijski projekt Grafenwörth z močjo 24,5 MW in 26,7 GWh letne proizvodnje velja za tretjo največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Po navedbah podjetja BayWa, ki elektrarno upravlja, med pokritim in nepokritim delom jezera ni zaznati pomembnih razlik v temperaturi vode, pH-ju ali vsebnosti raztopljenega kisika. Opažajo pa tudi povečanje števila ribjih vrst, saj naj bi ribe pod plavajočo konstrukcijo našle zavetje in ugodnejše razmere.
Največji evropski projekt se pripravlja v Sloveniji, in sicer na Družmirskem jezeru, kjer Holding Slovenske elektrarne (HSE) načrtuje plavajočo sončno elektrarno z močjo do 140 MW, ki naj bi začela obratovati leta 2027. Projekt vključuje tudi ureditev okolice jezera za turistične in rekreacijske namene, s čimer bo jezero dobilo dvojno rabo – kot vir čiste energije in kot prostor za lokalni razvoj in prosti čas. Predvidena letna proizvodnja znaša približno do 140 gigavatnih ur (GWh) električne energije, kar je približek letne porabe 35 tisoč gospodinjstev. Projekt predstavlja pomemben korak k večji izrabi obnovljivih virov energije na inovativne in trajnostne načine.
Javna obravnava gradiva načrtovane plavajoče sončne elektrarne Družmirje
Predlog državnega prostorskega načrta za plavajočo sončno elektrarno na Družmirskem jezeru je s spremljajočima študijo variant in okoljskim poročilom javno razgrnjen do 15. oktobra 2025. V tem času lahko zainteresirana javnost poda svoje predloge in pripombe.
Javna obravnava gradiva bo v sredo, 24. septembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Šoštanj.
Vljudno vabljeni.
Prihodnost plavajočih sončnih elektrarn
Plavajoče sončne elektrarne so zaradi učinkovitosti, varčevanja s prostorom in okoljskih koristi pametna in prostorsko učinkovita možnost. Z napredkom tehnologije, kot so izboljšani materiali, odporni proti koroziji, se njihova učinkovitost in dostopnost še povečujeta.
Tehnologija plavajočih sončnih elektrarn predstavlja inovativno rešitev za izkoriščanje sončne energije in bo igrala vse večjo vlogo v globalnem prehodu na obnovljive vire energije. Seveda pa je treba projekte izvajati odgovorno, z minimalnim vplivom na okolje in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, da bi zagotovili trajnostno in pravično energetsko prihodnost.
Več: https://www.hse.si/sl/pospesenovzeleno/pse-druzmirje/
Naročnik vsebine je Holding Slovenske elektrarne.
