Zadnja novela zakona o evidentiranju delovnega časa je bila sprejeta aprila 2023, v uporabi pa je bila od novembra 2023. Vse odtlej je bila predmet ostrih kritik gospodarstva in opozicije, zato je ministrstvo za delo s socialnimi partnerji doreklo nov poseg v zakon.

Najnovejša novela prinaša redefinicijo oseb, za katere je ob zaposlenih delavcih treba voditi evidence, tako da bolj jasno določa, da v ta krog sodijo dijaki, študenti, upokojenci ter tisti, ki opravljajo začasno in občasno v kmetijstvu. Dodaja tudi izrecno določilo, da evidence niso potrebne za poslovodne osebe.

Poleg tega narekuje črtanje evidentiranja podatka o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, vpisovanje določenih podatkov pa je po novem dovoljeno mesečno, in ne več dnevno oz. tedensko.

Gre za evidentiranje ur v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo, ki jih je bilo treba do zdaj vpisovati dnevno, ter tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa, ki ga je bilo treba do zdaj beležiti tedensko.

Zapisani sta tudi izrecna določitev, da mora delodajalec evidenco hraniti na sedežu ali kraju opravljanja dela delavca, in možnost, da se delavca o podatkih iz evidence lahko obvesti po elektronski pošti.

Vir: STA