Prvi predlog po besedah državnega sekretarja v ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečka Đurova prinaša nov pristop k načrtovanju in izvajanju razvojne politike ter opredelitev pisarne razvojnih regij in reprezentativnih združenj občin v Bruslju, ki vzpostavlja pravno podlago za vzpostavitev in sofinanciranje te razvojne pisarne. "Kohezijska sredstva se bodo v prihodnje zmanjšala, na voljo bo kar nekaj sredstev iz centraliziranih razpisov in v našem strateškem interesu je, da okrepimo uspešnost pri črpanju in koriščenju teh sredstev," je povedal.
Med regijami so velike razlike, velike so tudi znotraj posamezne regije. Razlog je koncentracija delovnih mest v Ljubljani. Glede reševanja tega na ministrstvu zagovarjajo policentrični razvoj, torej da se vsem prebivalcem, ne glede na to, v kateri razvojni regiji živijo, zagotovi visoko kakovost življenja. Treba je tudi dvigniti produktivnost, zato je cilj predloga dvig produktivnosti v vseh regijah in ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Na podlagi novele se bo prvič izdelalo tudi strategijo skladnega regionalnega razvoja do leta 2050.
Medtem ko v skladu z veljavnim zakonom iz leta 2011 velja, da se celotna Slovenija poskuša razvijati po enem vzorcu, bo po novem imela vsaka od 12 razvojnih regij svoje cilje. Uvedel se bo nov regionalni razvojni model, ki bo temeljil na inovacijsko podprti rasti, ki bo vsem regijam in Sloveniji kot celoti omogočil pospešen razvoj ter vsem prebivalcem višjo kakovost življenja. Sprejemu novele bo sledil sprejem izvedbenih dokumentov, to je akcijskega programa v pristojnosti vlade ter dogovora za razvoj posamezne regije v pristojnosti razvojnih regij.
V tem programu se bo po njegovih besedah opredelil načrt, kako vsem prebivalcem zagotoviti dostop do osnovnih storitev, kot so bančne in poštne. Z dopolnilom koalicije so to utrdili tudi v samem predlogu. Odbor je sprejel še druga dopolnila koalicije, ki so sledila pripombam zakonodajno-pravne službe DZ. Dopolnilo z namenom izboljšanja terminologije je pripravil tudi Soniboj Knežak iz SD, odbor ga je prav tako podprl.
Andrej Kosi iz SDS ocenil, da je namen predloga zakona dober, a je bil kritičen, da vlada to težavo naslavlja ob koncu svojega mandata. A poslanci koalicije so ocenili, da je prav, da se končno ustrezno naslovi to problematiko. Predsednica odbora Bojana Muršič iz SD je poudarila, da je prav, da se sprejme nove ukrepe. Morda je trajalo malo dlje tudi zato, ker se je zakon pripravljal skladno s strategijo regionalnega razvoja Slovenije 2026-2050, ki je po njeni oceni dobra osnova za nadaljnje delovanje.
Dejan Süč iz Svobode je povedal, da težava niso le sredstva, temveč vsebina. "Tudi v Pomurje se je desetletja vlagalo, a v stvari, ki niso imele nobene dodane vrednosti," je povedal in ocenil, da so se stvari premaknile na bolje, sploh v zadnjem času, ko podjetja vlagajo v Dobrovniku, Ormožu in Lendavi. Pozdravil je akcijski načrt, za katerega želi si, da bo narejen strokovno, in ne politično. Njegov kolega Darko Krajnc je poudaril, da je treba po prejemu sredstev meriti učinke.
Odbor je podprl tudi predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleško premogovne regije, pri čemer je sprejel dopolnila koalicije. "Treba je najti novo gonilo razvoja. Predčasno zapiranje pomeni izgubo 5000 delovnih mest, tako neposredno kot posredno, zato ta zakon z ukrepi in instrumenti nagovarja ta velik izziv," je povedal Đurov. Sredstva za izvajanje zakona se do leta 2035 zagotavljajo iz programa evropske kohezijske politike, iz državnega proračuna ter iz proračunov občin te regije v višini 282,23 milijona evrov.
Predlog prinaša 10-letni program razvojnega prestrukturiranja, strateške projekte trajnostnega razvoja, med katerimi je prenova sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, preureditev energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj na obnovljive vire energije, strateški projekt Dolina zagonskih in hitro rastočih podjetij, ohranitev delovanja Muzeja premogovništva Slovenije ter razvoj kulturnega in kreativnega sektorja.
Jožef Jelen iz SDS je izpostavil pomembnost tega zakona, a po njegovem ne daje zagotovil, da bo cilj dosežen. Pri tem je opozoril na številna opozorila zakonodajno-pravne službe DZ in Spiritovo razveljavitev spornega razpisa za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski ter savinjsko-šaleški premogovni regiji. Krajnc iz Svobode je poudaril, da je treba zagotavljati učinkovito in smiselno uporabo denarja. "Pričakujem, da bo ministrstvo naslovilo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ do tretjega branja, tudi glede varovalk," je dodal.
Đurov je poudaril prizadevanja, da se ne bi ponovila zgodba z zapiranjem rudnika v Zasavju, kjer določene negativne posledice odpravljajo še danes. To je izpostavil tudi Knežak iz SD, ki pa se je strinjal z državnim sekretarjem, da zakon ni pisan za rudarje, temveč za njihove otroke.
