Zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne je ob nadomestitvi prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z obveznim zdravstvenim prispevkom na dan 1. januarja 2024 uredil preoblikovanje te zdravstvene zavarovalnice. Kot je zapisano v njem, bo Vzajemna svojim nekdanjim zavarovancem izplačala njihove deleže oz. bodo dobili delnice preoblikovane družbe. Postopki za to so že stekli.
A kot je danes na seji odbora dejal poslanec NSi Janez Cigler, številni upravičenci do deleža Vzajemne niso zainteresirani za odpiranje trgovalnih računov in za trgovanje s temi delnicami. Z novelo zakona bi lahko te delnice prenesli na družinske člane in druge sorodnike, je pojasnil.
Vlada to idejo podpira, vendar je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Nikolina Prah menila, da jo je treba dodelati tako, da bo v praksi izvedljiva in da bodo ustrezno naslovljena vsa tveganja.
“Ožje kot je sorodstveni krog opredeljen, manj je možnosti za zlorabe in napake pri preverjanju sorodstvenih razmerij,” je dejala Prah. Odbor je tako na predlog koalicijskih poslanskih skupin precej skrčil prvotni krog sorodnikov, na katere lahko upravičenec prenese delnice Vzajemne. In sicer so to starši, zakonci oz. zunajzakonski partnerji, otroci oz. posvojenci, vnuki in pravnuki.
Prav tako na predlog koalicijskih poslanskih skupin je odbor črtal člen, s katerim bi nove imetnike delnic Vzajemne tako kot prvotne upravičence oprostili plačila dohodnine od z njimi ustvarjenega dohodka in kapitalskega dobička. “Vlada se zaveda pomena ohranitve davčnih ugodnosti za upravičence, širitev te ugodnosti na osebe, ki pridobijo delnice s prenosom ali dedovanjem, pa po mnenju vlade zahteva dodaten premislek,” je pred tem menila Prah.
Člani odbora so potrdili še predlog novele zakona o javnih financah, s katero se bo tako kot z že marca sprejetim novim zakonom o fiskalnem pravilu poseglo na področje srednjeročnega načrtovanja proračuna.
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je pojasnila, da se s predlagano novelo dodaja v zakon novo poglavje o srednjeročnem fiskalnem načrtovanju. Ureja se obveznost Urada RS za makroekonomske analize in razvoj glede priprave makroekonomske napovedi, določa priprava srednjeročnih proračunskih projekcij in dokumentov ter nalaga statističnemu uradu in ministrstvu za finance objava različnih fiskalnih podatkov, skladnih z evropsko metodologijo ESA.
Z novelo zakona o javnih financah se bo tudi posodobilo določbe, ki urejajo pripravo letnih proračunskih dokumentov v povezavi z novimi srednjeročnimi fiskalnimi dokumenti, je še povedala.
Oba zakonodajna predloga sta uvrščena na redno majsko sejo DZ, ki se bo začela 19. maja.
Vir: STA
