V letu 2024 je CPP SAŠA svoje aktivnosti izvajal skladno z akcijskim načrtom, ki ga vsako leto potrdi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj kot organ upravljanja. Vse njegove dejavnosti so v celoti financirane iz sredstev tehnične pomoči Sklada za pravični prehod.

Program CPP SAŠA zajema pet ključnih področij delovanja:

• nudenje podpore pri pripravi projektov,
• spodbujanje lokalnih partnerstev in mreženja,
• delovanje informacijske točke,
• izvajanje Akademije pravičnega prehoda ter
• zbiranje in upravljanje podatkov o regiji.

Na področju podpore pri pripravi projektov je CPP SAŠA organiziral informativne dneve ob razpisih iz Sklada za pravični prehod, nudil mentorstvo ter izvajal individualna svetovanja. Poleg tega so pripravili analize, ki so ključne za uspešno pripravo in prijavo projektov.

V okviru lokalnih partnerstev in mreženja so zbirali regijska izhodišča za pripravo dveh zakonov – o prestrukturiranju in zapiranju premogovništva – za kar so oblikovali dve delovni skupini. Izvedli so tudi številne dogodke, med njimi delavnico z mladimi, konferenco Zeleni vodik, srečanje gospodarstvenikov, sodelovanja z javnimi zavodi ter različne mednarodne aktivnosti.

Na področju informiranja so vzpostavili kolektivno znamko pravičnega prehoda, pripravili promocijske materiale, letake in predstavitvene videe, prenovili spletno stran ter redno objavljali novice na družbenih omrežjih. Medijem so informacije posredovali preko sporočil za javnost, hkrati pa so izvajali različne informativne aktivnosti za mlade in širšo javnost.

Organizirali so tudi mednarodno konferenco Future Summit, izobraževanje o pristopu Novi Evropski Bauhaus ter pripravili anketo o motiviranosti delavcev za prekvalifikacije.

Akademija pravičnega prehoda ponuja tako certificirana kot necertificirana izobraževanja za prebivalce regije, s poudarkom na dokvalifikaciji in pridobivanju znanj, potrebnih za pravičen in zeleni prehod.

V sklopu področja podatki o regiji so vzpostavili podatkovno platformo, ki združuje ključne informacije o regiji in se bo v prihodnje še nadgrajevala. Pripravili so tudi seznam strokovnjakov, izvajali identifikacijo projektov ter poskusno oblikovali prvo analizo regije.

V sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki sta bili pripravljeni dve pomembni študiji:

• Raziskava stanja družbene zavesti v Savinjsko-šaleški in Zasavski regiji in
• Socialni in ekonomski vidiki prestrukturiranja Savinjsko-šaleške regije ob predčasnem zaprtju Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje.

Raziskava stanja družbene zavesti v Savinjsko-šaleški in Zasavski regiji je bila izvedena z namenom pridobitve poglobljenega vpogleda v mnenja in stališča prebivalcev obeh regij glede pravičnega prehoda ter vpliva zelenih politik na njihovo vsakdanje življenje, delo in prihodnost regije. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako prebivalci dojemajo pravičen prehod ter kakšno je njihovo mnenje o obstoječih in načrtovanih projektih ter ukrepih v regiji.

Zbiranje podatkov je potekalo oktobra 2024, pri čemer je bilo v analizo zajetih 895 posameznikov, izbranih po metodologiji reprezentativnega vzorca iz obeh regij in drugih delov Slovenije.

Raziskava je bila izvedena tako na ožjem premogovnem območju kot tudi na širšem območju, kot ju opredeljujeta Območni načrt pravičnega prehoda Zasavje in Območni načrt pravičnega prehoda SAŠA.

Ugotovitve kažejo, da prebivalci SAŠA regije pojem pravičnega prehoda poznajo bolje kot prebivalci Zasavja ali drugih delov Slovenije. Na ravni posameznika so za anketirane najpomembnejši ukrepi, povezani s prekvalifikacijo delavcev zaradi opuščanja premoga ter aktivna podpora pri iskanju nove zaposlitve. Visoko izražajo tudi skrb glede zagotavljanja toplote za ogrevanje stanovanj.

Med splošnimi družbenimi ukrepi anketiranci največji pomen pripisujejo izboljšanju zdravstvenih storitev, prometne infrastrukture in ogrevanja. Glede na načrtovane ukrepe v okviru območnega načrta kot najpomembnejše izpostavljajo prekvalifikacije, preobrazbo daljinskega ogrevanja, spodbujanje gospodarstva ter raziskave, razvoj in inovacije.

Največ informacij o pravičnem prehodu prebivalci pridobijo iz nacionalnih medijev, spletnih strani lokalnih skupnosti ter Razvojne agencije SAŠA.

Študija o socialnih in ekonomskih vidikih prestrukturiranja Savinjsko-šaleške regije ob predčasnem zaprtju Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje obravnava kompleksne izzive, ki jih prinaša prehod iz premogovništva ter predčasno zaprtje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje. Osredotoča se na gospodarske in socialne posledice tega procesa, zlasti na vpliv na zaposlovanje, izgubo prihodkov ter potrebne podporne ukrepe za ublažitev negativnih učinkov.

Ključne ugotovitve in priporočila

Proces prestrukturiranja regije je zahteven in dolgotrajen, zato bi hitro in nenadzorovano zapiranje sistema TEŠ–PV povzročilo resne gospodarske in socialne težave. Da bi bil prehod iz premogovništva čim bolj pravičen in trajnosten, ga je treba izvesti postopno ter ob podpori ustreznih ukrepov in naložb v razvoj novih gospodarskih dejavnosti.

Za uspešen prehod iz premogovništva je ključnega pomena, da se izvede postopno, ob ustreznih podpornih ukrepih in ciljno usmerjenih investicijah v razvoj novih gospodarskih dejavnosti. Naložbe v zelene tehnologije ter podporni mehanizmi, kot so prekvalifikacije delavcev in spodbujanje ustanavljanja novih podjetij, lahko regiji zagotovijo dolgoročno trajnostni razvoj.

Vendar pa brez ustreznih zakonodajnih ukrepov, ki bodo omogočili financiranje projektov in ustvarjanje novih delovnih mest, pravičen prehod ne bo mogoč. Med ključnimi priporočili so:

• Vzpostavitev zakonodajnega okvira za podporo prestrukturiranju regije SAŠA.
• Postopno izvajanje prehoda, da se omilijo negativni vplivi na zaposlovanje in gospodarstvo.
• Naložbe v inovativne tehnologije, kot so sončne elektrarne, vodikova tehnologija in baterijski hranilniki.
• Krepitev podpornih ukrepov, vključno s prekvalifikacijami in zaposlitvenimi programi za prizadete delavce.

Ob ustrezni podpori bi lahko Savinjsko-šaleška regija postala zgleden primer uspešnega prehoda iz premogovništva v zeleno gospodarstvo, ki bo dolgoročno trajnostno in konkurenčno tudi v prihodnosti.

Vir: Mestna občina Velenje