Kot je povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka, se je gospodarstvo ob avgustovskih ujmah nemudoma odzvalo klicu na pomoč, tudi pri obnovi pa prizadetih ne bodo pustili samih, saj se zavedajo, da gre za kompleksen proces.
“Najnujnejšo sanacijo je bilo treba izvesti hitro, sočasno pa je bilo treba pripraviti načrte, pridobivati dovoljenja ter seveda denar za dolgoročno sanacijo,” je dejal Šimonka, ki je spomnil na preteklo lahkomiselnost, ko je bilo denarja za urejanje vodotokov vselej premalo ali pa se dela niso izvajala v skladu z načrti.
Danes je zavedanje po njegovem na povsem drugačni ravni, pri čemer upa, da enako velja tudi za zagotavljanje proračunskega denarja. Ob tem je pohvalil vlado, da je imela pri lanski ujmi veliko posluha tudi za gospodarstvo, ki mu je takoj priskočila na pomoč.
“Pred kratkim so bili izplačani še zadnji zneski prvim 30 podjetjem, rezultati poslovanja podjetij na prizadetih območjih pa kažejo, da so posledice poplav pustile sled, a bi bili rezultati zagotovo še veliko slabši brez pomoči države,” je dodal Šimonka.
Po besedah predsednika vladnega sveta za obnovo Marjana Pipenbaherja so lanske sicer katastrofalne poplave tudi priložnost za boljšo pripravljenost na prihodnost, saj tovrstnih dogodkov, ki bodo v prihodnje vse bolj pogosti, ne bo mogoče preprečiti. Spomnil je na aktualno dogajanje v Nemčiji, kjer so zadnje poplave terjale tudi človeška življenja.
V tem smislu je zadovoljen, da se je država v prihodnje odločila veliko več denarja nameniti za urejanje vodotokov. Če je bilo v preteklosti za to namenjenih vsega 30 milijonov evrov letno, naj bi ta številka po zagotovilih vlade v prihodnjih letih presegla 280 milijonov evrov letno oziroma skoraj 1,4 milijarde evrov do konca leta 2028. Je pa ob tem tudi civilne iniciative in okoljske nevladne organizacije pozval k bolj odgovornemu ravnanju.
O doslej opravljenem je spregovorila državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc, ki je med drugim povedala, da letos po lanskih interventnih in vzdrževalnih začenjajo tudi sanacijske ukrepe. Bolj ali manj so že zaključeni ukrepi, s katerimi so zagotovili pretočnost strug, in so za ureditev 1366 delovišč oziroma 830 kilometrov vodotokov stali 172 milijonov evrov.
Vrednost sanacijskih ukrepov, ki jih bodo začeli ta mesec, znaša 1,32 milijarde evrov, izvedeni pa bodo v petih letih. Trenutno pridobivajo vso potrebno dokumentacijo in soglasja, česar jim pri interventnih ukrepih ni bilo treba.
Več kot 30 investicijskih projektov bo v višini 240 milijonov evrov financiranih iz načrta za okrevanje in odpornost, zato morajo biti zaključeni do junija 2026, je pojasnila državna sekretarka. Osem projektov, skupaj vrednih 252 milijonov evrov, bodo financirali iz kohezijski sredstev, 42 milijonov evrov bodo za 18 projektov načrpali iz vodnega sklada, gradnjo dveh suhih zadrževalnikov v vrednosti 26 milijonov evrov pa bodo financirali iz podnebnega sklada.
“Gre za investicije, ki trenutno že tečejo, seveda pa se že pripravljamo tudi na nove. Trenutno poteka priprava državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, podani pa sta še dve pobudi za porečje Savinje od Mozirja do Ljubnega,” je dodala Kegljevič Zagorc.
Za urejanje vodotokov je bilo že lani namenjenih slabih 30 milijonov evrov, za gradnjo nove infrastrukture pa 50 milijonov evrov. Tudi sama je ob tem napovedala, da bodo v naslednjih petih letih za to področje namenili skoraj 300 milijonov evrov letno, kar da je povsem nova dimenzija investiranja v urejanje vodotokov.
Vir: STA
