Prebivalci območja sotočja rek Savinje in Pake že nekaj časa opozarjajo, da se sanacija po ujmi avgusta lani odvija prepočasi. Župan Braslovč Tomaž Žohar je med drugim za STA zatrdil, da noben občan Braslovč do ponedeljka še ni prejel nobenega sklepa o odstranitvi objekta.
“Zavedamo se, da so postopki dolgotrajni in za prebivalce v stiski nerazumni, a poudarjamo, da želimo najti optimalno rešitev, ki bo dolgoročno vzdržen za življenja in premoženje ljudi,” so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili na ministrstvu.
Stroka v okviru veljavnih predpisov pretresa več možnih rešitev. Na ministrstvu pričakujejo, da bo strokovni konsenz dosežen v prihodnjih dneh. Mnenje oziroma predlogi rešitev za celotno območje bo predano državni tehnični pisarni, ta pa bo predloge variant predala v obravnavo svetu za obnovo. Končni predlog bo potrdila še vlada.
Na ministrstvu so ob tem spomnili na zgodovinske zapise in raziskave, ki pričajo o tem, da je območje sotočja Savinje in Pake oz. območje naselij Roje, Podgora in Gmajna poplavno območje oz. razlivna površina v času povišanih voda.
Kot so pojasnili, je območje stoletja veljalo za poplavno in se je zanj zaradi neuporabnosti v kmetijske namene ali celo poselitev uporabljal izraz gmajna. Pozneje se je začelo uporabljati za kmetijsko rabo, bilo delno protipoplavno regulirano in za tem v nekaterih delih tudi naseljeno.
“Ne le zaradi lanskoletnih uničujočih poplav, pač pa tudi zato, ker smo priča podnebnim spremembam in s tem vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom, je to območje nujno celostno, dolgoročno ustrezno urediti, da bo celotno območje v primeru ponovitve dogodkov iz avgusta lani bolj odporno, s tem pa prebivalci bolj varni,” poudarjajo na ministrstvu.
Trenutno poteka postopek za sprejem državnega prostorskega načrta za zmanjšanja poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, prav tako pa potekajo postopki za pripravo državnega prostorskega načrta za Zgornjo Savinjsko dolino. “Območje vodotokov in njihov vpliv je namreč nujno obravnavati celostno, saj ureditve vplivajo tako dolvodno kot gorvodno,” so izpostavili pristojni.
Na ministrstvu so ob tem dodali, da je po predhodnih programih, ki so bili z namenom hitrejše obnove po poplavah podlaga za predplačila ne le občinam, pač pa tudi fizičnim osebam, vlada konec maja sprejela tudi petletni program za odpravo posledic škode. S tem je zagotovila sredstva, da se lahko že začeti projekti, ki so bili v tem času začasno financirani s predplačili, nadaljujejo.
Vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je v torkovi izjavi za medije med razlogi za zamude pri časovnici izpostavil težave pri pripavi strokovnih ocen za v ujmi poškodovane objekte. Ko so strokovnjaki začeli delo, se je ugotovilo, da nekatere razpoložljive strokovne podlage niso bile ustrezne in so morali delati dodatne študije, je pojasnil Šefic ter dodal, da je to terjalo veliko časa.
Časovnica se je zamaknila tudi zaradi težav pri cenitvah objektov. Te so se izkazale za izjemno zahtevne, zlasti v prvih dveh svežnjih, ko so morali cenilci ocenjevati nepremičnine, ki so bile popolnoma uničene, jih je odnesla voda oziroma so bile zasute, torej so morali pregledati vso razpoložljivo dokumentacijo.
Vir: STA
