Zadnja novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti je v uporabi od 20. novembra lani, tik pred tem pa je med delodajalci završalo, da je ni mogoče uporabljati v praksi.
Novela je ob vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur prinesla še dnevno vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom; ob tem pa še opravljenih ur v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.
V evidenci mora biti po novem vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da so jasno razvidne plus ali minus ure.
Novela narekuje še obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.
Inšpektorat spremembe pozdravil
Inšpektorat RS za delo je te spremembe pozdravil, saj naj bi mu olajšale delo na terenu. Za zdaj sicer v zvezi s spremembami zakonodaje še vedno opravlja svetovalno funkcijo.
Da ima novela pozitivne učinke, so za STA pojasnili tudi v sindikatih. “Spremembe zakona so začele dajati rezultate, to so potrdili tako inšpektorat kot zaposleni na terenu,” je za STA povedal izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Novela je po njegovih besedah razkrila vse težave, povezane z delovnim časom, z obremenjevanjem zaposlenih, počitkom. “Ljudje so se začeli malo bolj zavedati svojih pravic, delodajalci pa svojih obveznosti,” verjame.
Tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek meni, da evidentiranje tam, kjer se izvaja tako, kot se mora, prispeva k transparentnosti. Od začetka je bilo nekaj nejasnosti, kaj in kako, se zaveda, “ampak mislim, da so se tiste začetne težave rešile in teh vprašanj, pripomb zdaj ni več”, je ocenil. Tudi Počivavšek je tako prepričan, da je novela z vidika učinkovitejšega nadzora dosegla svoj namen.
Medtem pa delodajalska stran vztraja, da so bila pred letom dni uveljavljena zgolj nepotrebna dodatna administrativna bremena. “Mi ne vidimo potrebe po tem, po tej regulaciji, tako da praktično nič, kar je bilo na novo uvedeno, ne prinaša neke dodane vrednosti,” je za STA dejal izvršni direktor pri Gospodarski zbornici Slovenije Mitja Gorenšček. Kot je tudi pojasnil, marsikatero podjetje glede na to, da je napovedan nov poseg v zakon, še čaka na prilagoditev evidentiranja.
Minister za delo Luka Mesec je, da bi pomiril gospodarstvo, namreč že novembra lani napovedal novo novelo zakona. Socialni partnerji so v okviru ESS vzpostavili poseben strokovni odbor za pripravo sprememb, ki je zadnjič zasedal v torek, a epiloga še ni.
Sogovorniki na podlagi dogovora, sklenjenega na odboru, o poteku pogajanj niso želeli govoriti. Kako blizu je konsenz, tako ni jasno. Je pa STA iz različnih virov izvedela, da naj bi bili sindikati pripravljeni na odpravo nekaterih anomalij, a le v paketu s konsenzom. Za delodajalce bi bilo medtem idealno, da se vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred sprejetjem novele, pri čemer pa se zavedajo, da za predstavnike delojemalcev to ni sprejemljivo.
Jabolko spora mesečno vpisovanje?
Iz osnutka sprememb zakona, ki so ga z datumom 6. november pripravili na ministrstvu za delo in ga je pridobila STA, sicer izhaja več sprememb.
Tako kot v prejšnjih osnutkih je predlagana sprememba definicije delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa, in sicer tako, da se z njo jasneje določa, da mora delodajalec evidence voditi za študente, upokojence ter izvajalce začasnih in občasnih del v kmetijstvu, ne pa tudi za poslovodne osebe, prokuriste, mobilne delavce in športnike, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe civilnega prava in niso zaposleni v podjetju.
Prav tako ta osnutek vnovič predvideva črtanje evidentiranja izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom. Ministrstvo je namreč ocenilo, da ta ukrep ni bil primeren, saj ne zagotavlja izkazovanja dejanskega stanja na področju izrabe odmora med delovnim časom.
Poleg tega bi nekatere podatke, in sicer tiste o dodatkih in seštevkih ur, v evidenco vpisovali zgolj enkrat mesečno. Prav to naj bi bilo po informacijah STA glavno jabolko spora med pogajalci. S tem naj bi se namreč vrnili v čas, ko je bilo mogoče evidence spreminjati za nazaj. V zvezi s tem naj bi bil zato že pripravljen kompromisni predlog – kako kakovosten, ni znano.
V osnutku iz 6. novembra je predvideno še, da lahko delodajalec zaposlenega o podatkih iz evidence obvesti tudi na dogovorjeni (zasebni) elektronski naslov in da bi se lahko podatki o evidencah hranili na sedežu opravljanja dela ali na terenu, ne pa na obeh krajih. Zdaj morajo namreč terenski delavci evidenčni list nositi s seboj.
Kompromisni osnutek naj bi zdaj romal na plenarno sejo ESS. Na sporedu za obravnavo naj bi bil 6. decembra.
Vir: STA
