Dars na omrežju izvaja obsežne naložbe, kar poleg nove ali obnovljene avtocestne infrastrukture ob že sicer močno povečanem prometu prinaša tudi številne nevšečnosti voznikom zaradi delovnih zapor.
Tudi v novem letu bo na avtocestah potrebne precej strpnosti. Dars bo namreč nadaljeval obstoječe projekte, stekli bodo tudi novi.
Na prometno najbolj obremenjenem delu omrežja, to je na območju avtocestnih vpadnic v Ljubljano, se bodo v novem letu nadaljevala dela za vzpostavitev tretjega prometnega pasu na odseku Domžale-Zadobrova. Gradnja v okviru z davkom skoraj 100 milijonov evrov vrednega projekta je z deli za rekonstrukcijo sredinskega ločilnega pasu stekla v drugi polovici septembra.
Po premoru v zimski sezoni je v letu 2026 predvidena izvedba same širitve avtoceste z ukinitvijo sedanjega odstavnega pasu v smeri proti Ljubljani, torej od priključka Domžale do razcepa Zadobrova. V letu 2027 je nato predvidena še izvedba obnovitvenih del v smeri proti Mariboru, so za STA strnili na Darsu.
V novem letu pa naj bi dela stekla še na drugi strani ljubljanskega avtocestnega obroča, torej na primorski vpadnici v Ljubljano. Dars je po pridobljenem okoljevarstvenem soglasju, kjer se je soočal s precejšnjimi izzivi zaradi občutljivejšega barjanskega okolja, v začetku meseca objavil razpis za obnovo in širitev primorske avtoceste na odsekih razcep Kozarje-Brezovica, Brezovica-Vrhnika ter Vrhnika-Logatec, vključno s priključkoma Brezovica in Vrhnika.
Kot najvišjo dopustno vrednost so v razpisu navedli 144 milijonov evrov brez davka, kar z davkom znaša skoraj 176 milijonov evrov.
Če z razpisom ne bo prevelikih zapletov, naj bi prva dela za širitev avtoceste proti Vrhniki stekla v drugi polovici leta, potekala pa naj bi tri leta.
Dela se bodo nadaljevala tudi na drugih delih štajerske in primorske avtoceste. V okviru 75 milijonov evrov (z davkom) vrednega projekta temeljite rekonstrukcije odseka Dramlje-Slovenske Konjice, kjer so dela na trasi, premostitvenih objektih, predorih in opremi letos potekala pretežno na smernem vozišču proti Ljubljani in poskrbela za dolge zastoje na območju, bodo v novem letu potekala še na drugem delu avtoceste, torej v smeri Maribora.
Na primorski avtocesti pa bo poleg začetka širitve vpadnice v Ljubljano potekala še obnova odseka primorske avtoceste Unec-Postojna-Razdrto, vključno z zamenjavo mostu čez Pivko.
Letos so v okviru projekta, z davkom vrednega 44,5 milijona evrov, potekala dela za preureditev srednjega ločilnega pasu. V novem letu je medtem predvidena izvedba del na preostalem delu srednjega ločilnega pasu, stekla bo tudi delna obnova trase, vključno z zamenjavo mosta čez Pivko, v obeh smereh, torej proti Ljubljani in proti Kopru. Zaključek projekta je predviden za leto 2027.
Še ena obnova, ki je v iztekajočem se letu poskrbela za pestro dogajanje, predvsem zaradi začetne preusmeritve tovornega prometa in iskanja najbolj primerne prometne ureditve, je rekonstrukcija odseka vipavske hitre ceste z izvedbo dodatnih protivetrnih ukrepov med Razdrtim in Vipavo ter naprej proti Ajdovščini.
V novem letu je v okviru skoraj 77 milijonov evrov vrednega projekta, ki je stekel junija 2024 in naj bi bil v celoti zaključen decembra 2027, predvideno nadaljevanje in končanje izvedbe protivetrnih ograj, končanje izvedbe pilotne stene Rebernice in samo nadaljevanje obnove hitre ceste.
Če trenutno promet po odseku čez Rebernice poteka v obe smeri, pa je z julijem nato načrtovana 100-dnevna popolna zapora leve polovice hitre ceste, to je v smeri od Vipave proti Razdrtemu. Jeseni naj bi nato na tem delu hitre ceste promet znova stekel normalno, dela pa bodo nato potekala še na ravninskem delu.
V okviru novogradenj se bodo nadaljevala dela na severnem delu hitre ceste tretje razvojne osi na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem. V tem letu so dela stekla na sedmih od osmih sklopov, tudi na daleč najobsežnejšem sklopu E – Velunja, ki je vreden 485 milijonov evrov z davkom. V novem letu naj bi dela stekla tudi na sklopu A – Velenje, istočasno naj bi se po napovedih Darsa na sklopih B – Škalsko jezero in H – Konovo zaključila.
Na odseku med Velenjem in Šentrupertom ter priključkom na štajersko avtocesto medtem Dars še čaka na integralno gradbeno dovoljenje, ki bo veljalo za celotno traso. Želja Darsa in države je, da bi promet po celotnem odseku severnega dela tretje razvojne osi stekel jeseni leta 2029.
Z več težavami se Dars sooča na južnem delu tretje razvojne osi, med dolenjsko avtocesto pri Novem mestu in razcepom Maline v Beli krajini. Upanje pristojnih je, da bo leto 2026 končno prineslo konec sage o izdaji gradbenega dovoljenja za prvi odsek od dolenjske avtoceste do Osredka, ki bo obenem vzhodna novomeška obvoznica. Pravnomočnost gradbenega dovoljenja je na podlagi tožbe civilne iniciative 3ROS-jug že drugič preprečilo upravno sodišče.
Za sam projekt pri Novem mestu je namreč že vse pripravljeno, financiranje je zagotovljeno, treba je dokončati le izbor izvajalca. Medtem pa Dars nadaljuje vse potrebne postopke za čimprejšnji začetek del na naslednjem odseku, to je do razcepa Maline, v sklopu katerega bo zgrajen tudi predor pod Gorjanci.
Ob vseh teh velikih projektih se bodo nadaljevale tudi obnove vozišč. Tako Dars npr. že išče izvajalca za obnovo odseka dolenjske avtoceste med Bičem in Ivančno Gorico, vključno s priključkom Ivančna Gorica. Nadaljevala se bo tudi gradnja nove ceste med Hajdino in Ormožem na odseku Markovci-Gorišnica-Ormož, nad katero prav tako bdi Dars.
Predvidoma marca pa naj bi promet po namestitvi elektro-strojne opreme stekel tudi skozi novo drugo cev karavanškega avtocestnega predora. Ta projekt, po zadnjih aneksih vreden okoli 140 milijonov evrov z davkom, pa bo le en korak v novi podobi avtocestne povezave med Slovenijo in Avstrijo pod Karavankami.
Po odprtju nove bo namreč stekla še obnova obstoječe, 35 let stare cevi, tako da bo tudi v novem letu vožnja pod Karavankami potekala dvosmerno po eni cevi. Dars izvajalca za obnovo obstoječe cevi še izbira, v prvo naročila zaradi previsokih ponudb ni oddal. Promet po obeh ceveh predora bo predvidoma stekel v začetku leta 2029.
Vir: STA
