Povprečno število registriranih brezposelnih je v Sloveniji že od leta 2023 pod mejo 50.000. Zadnje rekordno nizko število je bilo zabeleženo za junij letos, ko je bilo uradno brez dela 42.398 oseb. Lani je povprečno število brezposelnih znašalo 45.982, leta 2023 48.709, leta 2022 45.982.
Še leta 2021 je bilo v povprečju v evidenci brezposelnih 74.316 oseb, leta 2020 pa denimo 85.003. Najvišja brezposelnost je bila medtem zaznana oktobra 1993, ko je bilo pri Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 137.257 oseb.
Ob ugodnih trendih je razmeroma nizko tudi število prejemnikov denarnih nadomestil za brezposelnost. Junija ga je prejemalo 13.142 oseb, lani v povprečju 14.218, kar je sicer 0,8 odstotka več od mesečnega povprečja leta 2023, ko so pristojni našteli 14.102 upravičenca, leta 2022 15.141, v covidnem letu 2020 pa 25.949 brezposelnih, so za STA nanizali na zavodu.
Država je v prvem polletju letos za denarna nadomestila odštela 78,8 milijona evrov. Lani je za ta namen izplačala 150,5 milijona evrov, kar je 0,2 odstotka manj kot leta 2023 in 3,0 odstotka manj kot leta 2022. V covidnem letu 2020 je šlo za nadomestila 245,7 milijona evrov oz. 38,7 odstotka več kot v minulem letu.
Je pa DZ junija sprejel novelo zakona o urejanju trga dela, ki med drugim prinaša zvišanje nadomestil za čas brezposelnosti, saj sta najnižje in najvišje že od leta 2013 fiksirana pri 530,19 oz. 892,50 evra bruto. Najnižje nadomestilo za brezposelnost se bo skladno z novelo s 1. januarjem 2026 zvišalo na najmanj 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišje pa se bo začelo pri 130 odstotkih bruto minimalne plače in nato postopoma padalo do 80 odstotkov, kolikor bo znašalo po 12 mesecih brezposelnosti.
V kolikšni meri se bo zvišanje odrazilo v javnih izdatkih, bo po nedavnih pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za delo Igorja Feketije odvisno od stanja na trgu dela, glede na aktualne trende pa bi bila potrebna dodatna sredstva v višini okoli 40 milijonov evrov. Od tega bi brezposelni neto prejeli 26 milijonov evrov, ostala sredstva pa bi šla v obliki davkov in prispevkov nazaj v državne blagajne, je izpostavil.
Novela ob tem črta določilo o višjem denarnem nadomestilu za t. i. delavce migrante, zaradi česar Sindikat delavcev migrantov Slovenije grozi z naknadnim zakonodajnim referendumom.
Denarno nadomestilo za brezposelnost sicer pripada tistim, ki so bili pred brezposelnostjo za primer brezposelnosti v zadnjih 24 mesecih zavarovani najmanj deset mesecev. Pripada tudi mlajšim od 30 let, ki so bili v zadnjih 24 mesecih zavarovani najmanj šest mesecev.
Pogoji so še, da ima brezposelni plačane prispevke za zavarovanje za brezposelnost, da mu delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi ali volji, da je prijavljen v evidenci brezposelnih na zavodu za zaposlovanje in da odda vlogo za uveljavljanje denarnega nadomestila po prenehanju obveznega zavarovanja.
Pravica do denarnega nadomestila brezposelnemu medtem preneha zaradi zaposlitve, samozaposlitve, upokojitve, popolne nezmožnosti za delo in drugih razlogov, med njimi so denimo nepopolni ali neresnični podatki, daljši pripor ali zapor ter opustitev sprotnega obveščanja zavoda o dejstvih, vezanih na nadomestilo.
Se pa z zadnjo novelo prejemniku denarnega nadomestila daje možnost, da se izjasni o ugotovljeni prvi kršitvi, in sicer tako, da se ga pozove na osebno zaslišanje ali pošlje poziv, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah kršitve ter predloži morebitna dokazila.
Kot so pojasnili na zavodu, so lani odvzem pravice zaradi krivdnih razlogov izvedli v 183 primerih (leta 2023 v 200 primerih, leta 2022 v 424 primerih, leta 2021 pa v 157 primerih).
V primeru neaktivnosti prejemnika denarnega nadomestila pa pravico do denarnega nadomestila pred prenehanjem najprej za dva meseca znižajo za 30 odstotkov mesečnega zneska denarnega nadomestila. Takih primerov so lani našteli 475, predlani 421, leta 2022 369 in leta 2021 204.
Vir: STA
