Korošci so že nekaj časa opozarjali, da glede na stanje na terenu, časovnica gradnje hitre ceste ni več realna, sedaj je njihove domneve potrdila tudi ministrica za infrastrukturo, hitre ceste do leta 2027 ne bo.
Leta 2004 je bilo v nacionalnem programu izgradnje avtocest zapisano, da mora biti prostorski načrt za odsek hitre ceste, takrat še med Dravogradom in Arjo vasjo, sprejet do decembra 2010. Zgodilo pa se ni nič. Takrat so se prvič zganili jezni Korošci, katere je čakanje na cesto pripeljalo do tega, da so pričeli pripravljati številne akcije z novoustanovljeno civilno iniciativo Hoč’mo Cesto.
Korošci zopet razočarani
»Glede na zapisnik ministrstva iz leta 2021 bi zdaj morali biti vsi sklopi med Velenjem in Slovenj Gradcem že v gradnji. Ta trenutek pa imamo končan sklop Gaberke, torej to je nadvoz nad bodočo hitro cesto,« je Andrej Grobelnik z Iniciative Hoč’mo cesto povedal za 24 ur.
Prav tako se ponovni zamiki časovnice zdijo nesprejemljivi Katji Pokeržnik iz Koroške gospodarske zbornice: »Vsekakor je nedopustno, mi moramo pokazati državi, mi moramo biti vključeni v ta dialog, da res vidijo, da ni to nekaj, kar bi mi imeli željo, ampak da je to ena osnova, ki jo ne le gospodarstvo, ampak celotna naša družba tukaj potrebuje.«
Kje se je zadeva zataknila?
Včeraj, 21. februarja, so se srečali predstavniki Darsa, župani občin, preko katerih teče projekt, in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Politika za izgradnjo ceste priznava, da do leta 2027 hitre ceste ne bo. To je na sestanku pritrdila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Razloge za napoved neuresničljivih obljub ni povedala. Predlagala pa je, da se vzpostavi stalna koordinacija treh ministrov, ki bi redno vsake tri mesece spremljali, če se stvar kje zatika.
Valentin Hajdinjak, predsednik uprave Darsa, je ob tem povedal: »Mi smo vseskozi opozarjali na dolgotrajne postopke pri umeščanju v prostor, pri pridobivanju različnih okoljevarstvenih soglasij, pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, kar izvajajo druge državne institucije. In ti roki so pogosto tudi onkraj razumnih rokov, to pa so okoliščine, na katere Dars nima vpliva.«
Hkrati pa je priznal, da so pri ponovnem pregledu časovnice odkrili določene administrative napake in povedal, da je bila ocena časovnega okvirja v preteklosti preveč optimistična.
Župana Prevalj in Velenja, Matic Tasič in Peter Dermol, sta zaradi zamika del razočarana, a zadovoljna z dogovorom na sestanku. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je po poročanju STA po sestanku izpostavil, da na srečanju ni bilo »nikakršnega populizma, ampak smo zelo realistično govorili o sami tretji razvojni osi«. »Na eni strani smo lahko veseli, ko ugotavljamo, da se investicija ne ustavlja, po drugi strani pa smo nekoliko manj veseli z danes predstavljeno časovnico,« je dejal in dodal, da verjame, da bodo pristojni znali poiskati nekatere hitrejše variante.
Korošci iz iniciative Hoč’mo cesto so presenečeni, da na ta sestanek niso bili povabljeni in pravijo, da se je to zgodilo prvič.
Kaj vemo danes?
Vemo, da gre za 31,5 kilometrov hitre ceste, ki pa jo država gradi že skoraj 20 let. Doslej so dokončali le sklop Gaberke, gradijo sklop Jenina, kjer bodo dela predvidoma končali letos, trenutno so v postopku tudi sklenitve pogodbe z izbranim izvajalcem za sklop Konovo in Škalsko jezero. Obljube, ki sta jih nekdanji infrastrukturni minister in predsednik uprave Darsa povedala ob zasaditvi prve lopate, so tako padle v vodo.
Po preteklem srečanju s predstavniki Darsa in županoma, pa je ministrica Alenka Bratušek sporočila, da bo nova natančna časovnica znana letos aprila.
Končan sklop Gaberke. Foto: MOV
