V hidroelektrarnah je bila proizvodnja s 343 GWh za 46 odstotkov manjša kot oktobra in za 35 odstotkov manjša kot novembra lani.

Po zelo vodnatem oktobru se je novembra vodnatost rek namreč občutno zmanjšala. Skupno se je po slovenskih rekah pretakala le polovična količina vode, običajne za november v primerjalnem obdobju 1991-2020. Vse reke so bile so bile izrazito podpovprečno vodnate, so pred dnevi objavili na Agenciji RS za okolje.

Po drugi strani je bila proizvodnja v termoelektrarnah na čelu s Termoelektrarno Šoštanj s 452 GWh za 39 odstotkov večja kot oktobra in za 43 odstotkov nad ravnjo iz lanskega novembra.

V Nuklearni elektrarni Krško (Nek) je polovico lanskega novembra potekal še celovit remont, tako da je bila letošnja novembrska proizvodnja v njej s 505 GWh v primerjavi z lanskim novembrom večja za 162 odstotkov, v mesečni primerjavi pa je bila za tri odstotke manjša.

V sončnih in (izjemno redkih) vetrnih elektrarnah je bila ocenjena proizvodnja z 42 GWh za 44 odstotkov manjša kot oktobra, a obenem za 15 odstotkov večja kot novembra lani.

V Sloveniji smo uvozili 844 GWh, izvozili pa 980 GWh električne energije. V primerjavi z oktobrom je bil uvoz za 21 odstotkov večji, izvoz pa za 14 odstotkov manjši. Glede na lanski november pa je bil uvoz za dva odstotka manjši, izvoz pa za 24 odstotkov večji.

Poraba elektrike je bila v 11. letošnjem mesecu večja tako v mesečni kot v medletni primerjavi.

Gospodinjstva so novembra porabila 307 GWh električne energije, poslovni subjekti pa 625 GWh, pri čemer je s 320 GWh prevladovala predelovalna dejavnost. V primerjavi z mesecem prej se je poraba električne energije v gospodinjstvih povečala za četrtino, pri poslovnih subjektih pa za devet odstotkov. Medletno je bila v gospodinjstvih večja za dva odstotka, v gospodarstvu pa za pet odstotkov.

Skupno gledano je bila poraba v mesečni primerjavi večja za 14 odstotkov, v medletni pa za skoraj štiri odstotke.

Vir: STA