Kot je na predstavitvi povedal vodja projekta plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru Simon Čižmek, bi s tem projekt prešel v fazo izdelave idejnega projekta in podrobnejše okoljske presoje, ki bo podlaga tudi za javne razpise za izvajalce. Predhodni postopek presoje vplivov na okolje bi se po trenutnih ocenah lahko zaključil v prvem četrtletju prihodnjega leta, začetek gradnje pa ob ugodnem poteku postopkov predvidevajo v zadnji četrtini leta 2027.
Vodja oddelka prostorskega načrtovanja v HSE Invest Alenka Sever Keršinar je pojasnila, da so v času javne razgrnitve prejeli 64 pisnih pripomb in dodatnih 19 na javni obravnavi. Večina se jih je nanašala na vključevanje javnosti, okoljsko presojo, vplive na vodni ekosistem, biotsko raznovrstnost, varnost zaradi premogovniških ugreznin ter vprašanje alternativnih lokacij. Stališča do pripomb sta pristojni ministrstvi potrdili 10. decembra lani, gradivo glede državnega prostorskega načrta pa je bilo na tej podlagi tudi dopolnjeno.
Po njenih besedah prostorsko načrtovanje ni upravni postopek, zato v tej fazi civilne iniciative ne morejo sodelovati kot stranski udeleženci, več možnosti sodelovanja pa bodo imele v fazi okoljskih presoj in pridobivanja dovoljenj. Kot ključno je izpostavila, da zakon o umeščanju naprav za obnovljive vire energije Družmirsko jezero opredeljuje kot primerno lokacijo za plavajočo sončno elektrarno, druge lokacije pa niso bile predmet omenjenega načrta.
Čižmek je dodal, da so preverjali tudi možnosti postavitve sončnih elektrarn na strehah in degradiranih površinah, a da te zaradi omejitev terena, lastništva in omrežnih zmogljivosti ne omogočajo primerljivega potenciala. Trenutne tehnične variante predvidevajo elektrarno z močjo okoli 120 megavatov, pri čemer se končni obseg lahko še zmanjša zaradi okoljskih in tehničnih omejitev. Vrednost naložbe je ocenil na okrog 110 milijonov evrov.
“Strošek razgradnje elektrarne je že vključen v investicijo, predvidena življenjska doba pa je okoli 30 let. Navedba, da bi proizvodnja elektrike zadostovala za oskrbo približno 35.000 gospodinjstev, je označena kot ponazoritveni izračun, ne glede na to, kdo bo končni porabnik energije,” je povzel Čižmek.
Kot je povedal direktor HSE Saša Mitja Tašler, so se odzvali na javni poziv velenjske komunale za promotorja preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline s celovito rešitvijo tako letnega kot zimskega režima, vse vire pa so načrtovali na območju Teša. Več informacij pa bo znanih, ko bo Komunalno podjetje Velenje zaključilo vse postopke glede poziva.
Medtem pa Šaleško Eko gibanje opozarja na pomanjkljivosti postopkov pri omenjenemu projektu. Kot so danes sporočili, projekt plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru v resnici ni okoljski, temveč ekonomsko optimiziran za podporo proizvodnji vodika v okviru Severnojadranske vodikove doline.
Po mnenju gibanja takšne ocene ne upoštevajo dejanske rabe energije, izgub v sistemu in prednostnega namena projekta. Poudarili so, da je bila pobuda za vključitev več kot 500 podpisnikov v postopek priprave državnega prostorskega načrta za plavajočo sončno elektrarno na Družmirskem jezeru zavrnjena, čeprav so izpolnjevali pogoje za varstvo javne koristi, narave in pravice do zdravega življenjskega okolja.
Pripombe so morali zato podajati kot posamezniki, kar po njihovem kaže na omejevanje sodelovanja javnosti v okoljskih in upravnih postopkih.
Gibanje opozarja na sistemski problem, in sicer, da se odločitev najprej sprejme, nato se išče stroka, zakonodaja pa se vse pogosteje uporablja kot filter za izključevanje javnosti. V zadnjih letih so spremembe gradbenega zakona po njihovih ocenah še dodatno zmanjšale možnosti sodelovanja civilne družbe pri umeščanju energetskih objektov v prostor, kar po mnenju gibanja ustvarja nevaren precedens za prihodnje posege v prostor po vsej Sloveniji.
Šaleško Eko gibanje izpostavlja, da se proti projektu borijo prostovoljno, brez finančnih sredstev, medtem ko je investitor Holding Slovenske elektrarne z javnimi objavami in sponzorstvi podprl lokalna društva, kar po njihovi oceni pomeni poskus utišanja kritik in kupovanja podpore za projekt. Kljub temu poudarjajo, da vztrajajo, ker verjamejo, da narava ni tehnična površina in da volja prebivalcev v demokraciji ni formalnost.
Vir: STA
