Prenehanje pridobivanja premoga v Velenju je v skladu z zakonom predvideno do 31. decembra 2033. Do 30. junija 2045 naj bi nato popolnoma opustili rudarska dela, v roku pol leta naj bi sledila še likvidacija Premogovnika Velenje.
"Navedeni roki omogočajo postopno, varno in finančno vzdržno zapiranje enega najzahtevnejših tehničnih objektov v Sloveniji ter zadnjega premogovnika hkrati," je minuli četrtek poslancem povedal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek. Dodal je, da zagotavljajo tudi čas za socialno in gospodarsko prestrukturiranje regije.
Poleg krovnega programa zapiranja do leta 2045 zakon določa tudi obvezne dveletne podrobnejše programe, ki bodo po Gajškovih besedah omogočali sprotno prilagajanje tehničnemu stanju, potrebam po kadrih in finančnemu načrtovanju. Predvidene stroške postopnega zapiranja je ocenil na 1,1 milijarde evrov.
V četrtkovi razpravi so poslanci pozdravili predvsem dejstvo, da zakon posebno pozornost namenja zaposlenim, ki jih je v Premogovniku Velenje in njegovih odvisnih družbah približno 2000. Med drugim so predvideni posebni pogoji za poklicno in starostno upokojevanje, povišanje odpravnine za presežne delavce, dodatek za zadržanje ključnih kadrov do zaključka zapiralnih del ter programi izobraževanj, prekvalifikacij in nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Z zakonom se ureja tudi ravnanje s premoženjem Premogovnika Velenja in odvisnih družb. Stanovanja se bodo odplačno prenesla na republiški stanovanjski sklad, preostale nepremičnine pa se bodo prodajale transparentno z možnostjo predkupne pravice za občine.
Prav tako se urejajo financiranje okoljskih sanacij, prihodnja raba rudniškega prostora ter prenos rudarske reševalne enote na Upravo RS za zaščito in reševanje.
DZ je zakon sprejel s 50 glasovi za in nobenim proti. Ker vsebuje socialne varovalke, mu poslanci NSi niso nasprotovali, so mu pa tako kot v SDS očitali, da ne odgovarja na vprašanje dolgoročne oskrbe s toploto prebivalcev Šaleške doline.
Slovenija se je k opustitvi rabe premoga najkasneje do konca leta 2033 zavezala z nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki jo je vlada sprejela januarja 2022.
Program postopnega zapiranja rudnika zajema sanacijo več kot 50.500 metrov jamskih prog ter rekultivacijo več kot 1100 hektarjev površin, od katerih je več kot 650 hektarjev neposredno prizadetih zaradi rudarjenja.
Zapiranje je načrtovano v dveh fazah: v prvi fazi do leta 2033 je predvidena opustitev izkoriščanja premoga in likvidacija približno 7,5 kilometra jamskih prostorov, do leta 2045 pa dokončna sanacija in zapiranje preostalih objektov. Posebna pozornost je namenjena varstvu okolja in izvajanju monitoringa tal, voda, zraka in hrupa.
