“Veliko je dokumentov, ki smo jih zbrali samo v zadnjih nekaj tednih in ki kažejo, da se osebe, ki praktično niso zmožne za delo, pošilja delati. To so profesionalni vozniki, čistilke, proizvodni delavci … skratka fizični delavci in delavke, ki se jim, če se prehitro vrnejo na delo, zdravstveno stanje poslabša,” je na današnji novinarski konferenci opozoril vodja Delavske svetovalnice Lukić.
Vzorec se, kot je pojasnil, začne pri delodajalcih. Na svetovalnici so imeli primer delavca, ki je padel z nekaj metrov višine, a mu delodajalec ni dovolil odhoda k zdravniku, h kateremu je odšel šele čez nekaj mesecev. Posledično mu delodajalec ni izdal poškodbenega lista, na podlagi katerega se delavcu izda odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz naslova poškodbe izven dela.
Omenil je tudi primer voznika neurgentnega reševalnega vozila, ki si je poškodoval hrbtenico. Kljub opozorilu delavca, da konkretnega vozila ne more voziti, se je bil primoran vrniti na delo, kjer se mu je težka poškodba hrbtenice ponovila.
Ena od uporabnic Delavske svetovalnice jim je prinesla tudi odločbo ZZZS, v kateri je navedeno mnenje imenovanega zdravnika, da medicinska dokumentacija in opisano zdravstveno stanje ne izkazujeta takšnega bolezenskega stanja, ki bi utemeljevalo začasno nezmožnost za delo.
Delavka ima po pojasnilih svetovalnice hude, stalne bolečine v trebuhu, hude glavobole, močno bolečino v desni nogi, v levem kolenu in peti, ter tudi diagnozo fibromialgije. Zdravnik specialist je v izvidu zapisal, da delavka ni zmožna opravljati svojega dela kot čistilka, zato je predlagal, da se ji bolniški stalež do nadaljnjega podaljša.
“Ampak imenovani zdravnik ZZZS je povozil zdravniško mnenje zdravnika specialista, praktično povozil celotno zdravstveno situacijo uporabnice in jo poslal nazaj na delo,” so izpostavili.
Opažajo, da je primerov administrativnega prekinjanja bolniških s strani imenovanih zdravnikov ZZZS ogromno. Srečali so se tudi s primerom delavke, ki ima očiten sindrom izgorelosti, kar sta ugotovila tako specialist psihiatrije kot nevrologije. A tudi pri njej je imenovani zdravnik dejal, da je zmožna za delo.
Na Delavski svetovalnici prav tako opažajo, da se vzrok bolniške v odločbah ZZZS po določenem času “kar spremeni, praviloma iz poškodbe pri delu v bolezen”. “Logično lahko le sklepamo, da je tukaj na delu stroškovni vidik dela ZZZS,” so opozorili.
Kot je še opozoril Lukić, bi moral biti po zakonodaji odzivni rok za izdajo mnenj imenovanih zdravnikov in zdravstvene komisije ZZZS osem dni, kar se pogosto ne zgodi. “Ko osebni osebni zdravnik da predlog za podaljšanje bolniške, gre ta zadeva imenovanemu zdravniku, on o tem odloča, delavec pa lahko na odločitev čaka teden, dva, tri ali štiri,” je izpostavil.
Po njegovih pojasnilih se ponavadi zgodi, da se delavec in delodajalec dogovorita o koriščenju dopusta, če imenovani zdravnik podaljšanju bolniškega staleža prikima, se nato to poračuna za nazaj, če pa imenovani zdravnik izda negativno mnenje in sledi pritožba delavca na drugo stopnjo, potem minevajo dnevi, tedni, ko delavec v bistvu porabi praktično cel dopust.
“Imamo že konkretne primere, ko delodajalec nato preprosto reče, ja, glej, izredna odpoved, nisi prišel na delo. Na podlagi tega nima pravice niti do nadomestila niti do poznejšega uveljavljanja pravic iz socialnega varstva oziroma javnih sredstev,” je dejal.
Kot je napovedal Lukić, bo delavska svetovalnica zoper odgovorne osebe na pristojnih organih ZZZS ukrepala z ustreznimi pravnimi sredstvi.
Vir: STA
