Danes je v Velenju potekala šesta mednarodna razvojna konferenca "Pozdravljena prihodnost – Mesta v gibanju"

Na šesti mednarodni razvojni konferenci Pozdravljena prihodnost – Mesta v gibanju, ki je potekala danes, 9. septembra, v Velenju, so predstavniki Evropske komisije, evropskih mest, države, gospodarstva, raziskovalnega in startup okolja iskali odgovore na vprašanje, kako razvojne projekte pravičnega prehoda povezati v novo gospodarsko zgodbo Velenja.

Ključna ugotovitev konference je, da so investicije temelj preobrazbe, njen uspeh pa se bo meril v novih podjetjih, znanju in kakovostnih delovnih mestih. Za to bo potrebno tesno povezovanje lokalne skupnosti, države, gospodarstva, raziskovalnih institucij, podjetnikov in zasebnega kapitala.

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je poudaril, da prestrukturiranje ne sme pomeniti zgolj zapiranja neke zgodbe, ampak predvsem priložnost za začetek nove: »Velenje je v proces prestrukturiranja vstopilo pravočasno in pripravljeno. Razvojno infrastrukturo že gradimo, zdaj pa jo moramo napolniti z novimi vsebinami, znanjem, podjetji in predvsem ljudmi. Naš cilj je ustvariti okolje, v katerem bodo mladi videli priložnost za svojo prihodnost.

Velenje vstopa v novo fazo pravičnega prehoda. Če smo v preteklih letih veliko govorili o velikih razvojnih projektih in investicijah, so danes številni med njimi že v izvajanju. Zato se osrednje vprašanje premika od tega, kaj in kako bomo zgradili, k temu, kaj bomo s tem ustvarili. Naša ambicija je, da Velenje ne čaka, kaj se bo zgodilo po premogu, ampak aktivno gradi svojo naslednjo gospodarsko identiteto."

Kot je uvodoma poudaril državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije Rok Šimenc: »V SAŠA premogovni regiji imamo že opredeljenih nekaj ključnih strateških projektov, zato jih želimo podpreti tudi s konkretnimi ukrepi, ki bodo omogočili njihovo uresničitev.«

Mestna občina Velenje je sredi enega največjih investicijskih ciklov v svoji zgodovini

V letu 2026 MOV za investicije namenja skoraj 68 milijonov evrov oziroma 57 odstotkov proračuna, od tega približno 46 milijonov evrov predstavljajo sofinancerska sredstva. Med ključnimi projekti prihodnje gospodarske preobrazbe sta:

Tehnološki park Velenje – TecHub in
Center prihodnosti v Stari elektrarni, ob tem razvijamo poslovne cone in krepimo podjetniško podporno okolje.

V tehnološki park prihaja tudi Kemijski inštitut, v Staro elektrarno pa Fakulteta za energetiko, s čimer dodatno povezujemo raziskovalno in izobraževalno okolje z gospodarstvom.

Pomembno prelomnico predstavlja tudi Zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA premogovne regije, ki regiji daje okvir in nove razvojne možnosti. Zdaj je pred nami najpomembnejši del – zapisano uresničiti v praksi in razvojne instrumente pretvoriti v konkretne gospodarske rezultate. Prav razvoj močnega startup in inovacijskega okolja ter njegovo povezovanje z raziskovalnimi institucijami, obstoječim gospodarstvom in strateškimi projekti pravičnega prehoda je bilo med osrednjimi temami letošnje konference.

Foto: MOV

Osrednja govornica konference, svetovalka pri Generalnem direktoratu za raziskave in inovacije Evropske komisije Anna Krzyżanowska, ki sodeluje pri pripravi in izvajanju prve evropske strategije za zagonska in hitro rastoča podjetja, je predstavila evropski pogled na razvoj startup in inovacijskih ekosistemov. »V Velenju me navdušuje predvsem to, kako znate tudi v zahtevnih okoliščinah prepoznati priložnost. Evropska sredstva in politike ponujajo možnosti, vendar je na koncu uspeh odvisen predvsem od ljudi – od njihove zavzetosti, energije in sposobnosti, da priložnosti tudi uresničijo. Ko prideš sem, začutiš podjetniško in startup energijo ter vidiš, da se stvari premikajo. Verjamem, da bo Velenje v prihodnje privabilo še več podjetnikov, naša naloga v Bruslju pa je, da ustvarimo pogoje, v katerih bodo lahko ta podjetja rasla, se razvijala in ostala v Evropi«, je povedala svetovalka pri Generalnem direktoratu za raziskave in inovacije Evropske komisije Anna Krzyżanowska.

Udeleženci konference, so skozi konkretne evropske in slovenske primere spoznavali različne poti preobrazbe industrijskih mest in regij. Torino je predstavil izkušnjo gospodarske in urbane preobrazbe nekdanjega izrazito industrijskega mesta, Cluj-Napoca pomen univerz, znanja in privabljanja talentov, izkušnje Trbovelj in podjetja Dewesoft možnosti razvoja novih gospodarskih zgodb v industrijskem okolju, predstavniki ProjectZero in mesta Pécs pa pomen povezovanja gospodarstva, prebivalcev in drugih lokalnih deležnikov. Svetovalka za mesta pri NetZeroCities Vlatka Berlan Vlahek je predstavila pomen sodelovanja in partnerstev pri urbani preobrazbi ter pristope, s katerimi lahko mesta v procese sprememb učinkovito vključujejo gospodarstvo, prebivalce in druge lokalne deležnike.

Velenje pri tem ne želi kopirati drugih mest

Občina želi njihove izkušnje uporabiti kot znanje za oblikovanje lastne razvojne poti in pri tem okrepiti povezovanje z evropskimi mesti, institucijami in razvojnimi partnerji. Kot mesto v misiji 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest želi Velenje ostati tesno povezano z evropskimi razvojnimi tokovi ter hkrati razvijati Velenje kot prostor, kjer se lahko nove ideje, tehnologije in poslovni modeli preizkušajo v realnem okolju. Izkušnje drugih mest so pokazale tudi, da gospodarska preobrazba ne more biti proces, ki poteka mimo prebivalcev. Ljudje morajo razumeti spremembe, biti vanje vključeni in predvsem prepoznati nove razvojne priložnosti kot del svoje prihodnosti. Pravični prehod mora zato poleg gospodarske in okoljske imeti tudi močno družbeno dimenzijo.

Eden pomembnih zaključkov konference je tudi, da brez znanja in talentov ne bo novega gospodarstva. Zato se mora ob razvojni infrastrukturi ustvarjati tudi okolje, ki bo povezovalo znanje, raziskave in podjetništvo ter omogočalo, da se dobre ideje razvijejo v nove gospodarske priložnosti.

Foto: MOV

Konferenco je zaokrožila okrogla miza Kako lahko Velenje postane Dolina inovacij?, na kateri so sogovorniki iskali odgovore na vprašanje, kaj mora Velenje storiti v naslednjem desetletju, da bo razvilo močno in konkurenčno inovacijsko okolje. V razpravi so sodelovali:

župan Mestne občine Velenje Peter Dermol,
predstavnik Ministrstva za vzgojo, izobraževanje, znanost in mladino Dejan Flašker,
predstavnik Hisense Europe/Gorenja dr. Tomaž Bregar,
svetovalka pri Generalnem direktoratu za raziskave in inovacije Evropske komisije Anna Krzyżanowska,
direktorica Slovenskega podjetniškega sklada mag. Maja Tomanič Vidovič,
raziskovalec Kemijskega inštituta izr. prof. dr. Blaž Likozar ter
predsednica Poslovnih angelov Slovenije Nina Dremelj.

Razprava je povezala lokalno skupnost, državo, Evropsko komisijo, gospodarstvo, znanost, podporno podjetniško okolje in investitorje. Sogovorniki so se strinjali, da ima Velenje potencial, da do leta 2035 razvije močno podjetniško in inovacijsko okolje ter postane prepoznavna Dolina inovacij.

»Velenje je sposobno okoljske, družbene in gospodarske preobrazbe. Pri tem ne želimo prestrukturirati zgolj gospodarstva, ampak tudi svoj način razmišljanja ter ustvariti novo razvojno okolje na vseh področjih. Dolina inovacij je zame predvsem prostor novih idej, nove energije in novih priložnosti. Želimo ohraniti znanje, tradicijo in uspešna podjetja, hkrati pa ustvarjati prostor za nove dejavnosti, podjetja in kakovostna delovna mesta. Naš cilj je Velenje, ki bo privlačno za življenje, delo in ustvarjanje, še posebej za mlade in mlade družine. Naredili bomo vse, da Dolina inovacij uspe. Ambicij nam ne manjka, za njihovo uresničitev pa bodo ključni povezanost, sodelovanje in podpora vseh deležnikov,« je konferenco zaključil župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.