V ZPS so uvodoma spomnili, da imajo porabniki pri spletnih nakupih pravico, da v 14 dneh od prejema izdelka odstopijo od pogodbe, ne da bi morali za to navesti razlog. Če gre za naročilo storitve, začne ta rok teči z dnem sklenitve pogodbe, so dodali.
Glede postopka odstopa od pogodbe so navedli, da je treba prodajalca o tem obvestiti, najbolje pisno. Izdelek mu je treba vrniti v 14 dneh po poslanem obvestilu, pri čemer pa potrošnika bremenijo le stroški vračila. Prodajalec mu mora v 14 dneh po prejemu obvestila povrniti celotno kupnino, vključno z morebitnimi stroški dostave.
Porabnik lahko, tako v ZPS, od pogodbe odstopi tudi v primeru prevzema v trgovini. “Zakon o varstvu potrošnikov ne razlikuje med možnostjo dostave blaga na dom ali prevzema v trgovini. Pravico do odstopa od pogodbe imate torej ne glede na izbrani način dostave. Bistveno je le, da gre za pogodbo, sklenjeno na daljavo, saj pravica temelji na dejstvu, da ob nakupu niste mogli videti ali preizkusiti izdelka,” so pojasnili v ZPS.
Zakon pa določa tudi kar nekaj vrst pogodb, kjer potrošnik nima pravice do odstopa od pogodb, in sicer pri pogodbah o blagu, ki je hitro pokvarljivo; pri dobavljenem zapečatenem blagu; pri blagu, ki je bilo izdelano po natančnih navodilih potrošnika in prilagojeno njegovim osebnim potrebam ter v nekaterih drugih primerih, so našteli v zvezi.
Kot primer so navedli nakup personalizirane skodelice, ki kupcu ni všeč. V tem primeru potrošnik ne more odstopiti od pogodbe brez razloga. Če skodelica nima dogovorjenih lastnosti, pa lahko uveljavlja neskladnost s pogodbo.
V ZPS so pojasnili še, kaj naj potrošnik stori, če želi odstopiti od pogodbe, trgovec pa njegovo zahtevo neutemeljeno zavrača: “Trgovca opozorite, da poznate svoje pravice in vztrajajte pri vaši odločitvi. V primeru, da trgovec neutemeljeno vztraja pri zavrnitvi zahtevka, pa lahko podate prijavo na Tržni inšpektorat RS.”
Vir: STA