“Bogato z vitamini”, “vir kalcija”, “krepi imunski sistem” – s takšnimi trditvami proizvajalci spodbujajo potrošnike k nakupu njihovih izdelkov. “Žal gre prepogosto le za reklamne trike, katerih cilj je prepričati potrošnike, da so izdelki bolj zdravi, kot so v resnici. Na ustrezno regulacijo tovrstnih trditev čakamo že 16 let,” so zapisali v ZPS.
V okviru akcije so pregledali ponudbo živil pri štirih večjih slovenskih trgovcih. Naključno so izbrali več kot 50 izdelkov, več pozornosti pa so namenili izdelkom, ki nagovarjajo otroke. Ustreznost živil so vrednotili z modelom prehranskega profiliranja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki živila razvršča v 18 kategorij in za vsako določa mejne vrednosti za maščobe, sladkor in sol. Zelo veliko izdelkov ni bilo ustrezno označenih, izpostavili pa so šest izdelkov, ki nagovarjajo otroke, za katere so ugotovili, da tovrstnih prehranskih trditev ne bi smeli imeti.
Razmere na trgu so namreč skrb vzbujajoče, navajajo. Raziskava Inštituta za nutricionistiko iz leta 2019, v kateri so ovrednotili 6619 živil, je pokazala, da je več kot četrtina izdelkov označenih s prehranskimi ali zdravstvenimi trditvami. Sestavo izdelkov so ovrednotili z dvema modeloma za prehransko profiliranje živil: 32 odstotkov pregledanih izdelkov z zdravstvenimi in prehranskimi trditvami ni ustrezalo avstralskemu modelu profiliranja (NPSC), medtem ko kar 67 odstotkov pregledanih izdelkov ni ustrezalo strožjemu modelu prehranskega profiliranja WHO.
Prehranski profili živil so merila za vrednotenje hranilne sestave živil, ki omogočajo razvrstitev na tista z bolj ali manj ugodno hranilno sestavo. Obstajajo različni modeli profiliranja, ki služijo različnim namenom – na primer semaforček Veš, kaj ješ in NutriScore, ki potrošnikom olajšata izbiro živil, ter model prehranskega profiliranja WHO, ki je namenjen omejevanju trženja živil otrokom.
Čeprav prehranski profili živil niso novost in se že uporabljajo na različnih področjih, Evropska komisija še vedno ni določila enotnega profila, ki bi opredelil, ali neko živilo lahko ima prehransko ali zdravstveno trditev. Tak profil bi lahko preprečil zavajajočo rabo trditev, ki živilom dajejo navidezen vtis boljše, bolj zdrave izbire, čeprav vsebujejo veliko energije, maščob, sladkorja in soli, navajajo na ZPS.
Kot primer so navedli Čile in Mehiko, ki sta denimo uvedla prepoznavno črno-belo oznako v obliki znaka stop. Ta potrošnike opozarja, če izdelek vsebuje veliko sladkorja, soli, nasičenih maščob ali energije. Ta jasna oznaka pomaga potrošnikom narediti bolj informirano izbiro.
ZPS potrošnikom svetuje, naj jih ne pritegne zgolj slogan na sprednji strani embalaže, ampak naj si ogledajo seznam sestavin in hranilno tabelo.
Vir: STA
