Bečarević je dejal, da so po opozorilih občanov Velenja znake koruptivnih praks zaznali že v fazi načrtovanja in tudi med samo izvedbo del.

Obnova sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline naj bi bila izvedena v treh fazah, prva, ocenjena na 24,8 milijona evrov, pa trenutno poteka.

Izrazil je zaskrbljenost nad načinom izvajanja del v prvi fazi in poudaril, da bi bilo treba vključiti neodvisne strokovnjake, ki bi preverili ekonomsko in ekološko ustreznost projekta.

Po njegovih navedbah se v sistem ponovno vgrajujejo stare cevi, kar odpira vprašanja o kakovosti in smiselnosti takšnih rešitev. Opozoril je tudi na počasno izvajanje del in pomanjkanje delavcev na gradbišču.

“Dela potekajo predolgo, gradbišča samevajo, na njih pa je zelo malo delavcev. Ogrevalna sezona se je že začela, cevi so odkrite in izpostavljene, kar povzroča še dodatne velike toplotne izgube, v že tako najbolj potratnem sistemu v Sloveniji. To kaže na neučinkovito izvedbo in slabo načrtovanje projekta, kar je nesprejemljivo, če gre za javno financirano naložbo, vredno milijone evrov,” navajajo v sporočilu za javnost Zavoda Solidar in Ljudske iniciative Velenje. “Še več, pri prenovi se po naših informacijah ponovno vgrajujejo rabljene cevi, kar sproža utemeljen sum, da razpis ni bil oblikovan objektivno in da je bil prilagojen točno določenim podjetjem,” dodajajo.

Na včerajšnjem dogodku so predstavili tudi pobudo za ustanovitev strokovnega sveta za civilni nadzor, ki bi lahko od pristojnih institucij zahteval vpogled v dokumentacijo projekta in opozarjal na morebitne nepravilnosti. Pri tem so se zgledovali po civilnem nadzoru pri gradnji drugega tira Divača-Koper, poroča STA.

V podporo za ustanovitev sveta so zbrali okoli 2500 podpisov, ki jih bodo danes predali vladi. Predlagajo, da bi bil civilni nadzor sestavljen iz treh predstavnikov vlade, po enega predstavnika velenjske in šoštanjske občine ter šestih kompetentnih strokovnjakov, izbranih preko javnega razpisa.

Kot je ob tem dejal Bečarević, v Šaleško dolino prihajajo znatna sredstva za prestrukturiranje, vendar nimajo pregleda nad številom projektov in razpisov. Dodal je, da so zaprosili vsa ministrstva za podatke, a do danes niso prejeli celotnega seznama projektov. Proces prestrukturiranja po njegovi oceni poteka netransparentno in brez učinkovitega vključevanja lokalne skupnosti ter delavcev, pri čemer prevladujejo infrastrukturne naložbe, medtem ko se premalo pozornosti namenja socialni pravičnosti in ustvarjanju novih delovnih mest.

“Proces prestrukturiranja se že izvaja, vendar ni transparenten. Javnost nima vpogleda v to, koliko razpisov je trenutno odprtih, kakšna je njihova vrednost in koliko projektov se dejansko izvaja. Takšno pomanjkanje preglednosti odpira prostor za nepravilnosti, saj je očitno, da je dostop do informacij namenoma otežen,” poudarjajo v skupnem sporočilu zavoda in iniciative.

Na dogodku so znova poudarili, da je ustanovitev Strokovnega sveta za civilni nadzor nujna.
“Svet mora spremljati celoten proces prestrukturiranja, porabo sredstev in izvajanje posameznih projektov, vključno s prenovo sistema daljinskega ogrevanja. Le neodvisen in strokoven civilni nadzor lahko prepreči ponovitev afer, kot smo jih že videli pri projektih TEŠ 6 ali SPIRIT, kjer je javni denar končal brez učinka za ljudi.”

Mestna občina Velenje odločno zavrača navedbe

Mestna občina Velenje odločno zavrača navedbe, da naj bi pri obnovi sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline prihajalo do korupcije ali nepravilnosti. “Projekt poteka popolnoma transparentno, skladno z vsemi zakonskimi zahtevami in pod nadzorom pristojnih institucij,” so zapisali v odzivu.

Vsak, ki zazna sum nepravilnosti ali korupcije, mora te nemudoma prijaviti pristojnim institucijam, kot so Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ali policija. Enako bo storila tudi Mestna občina Velenje, če bi se pojavili kakršnikoli sumi ali dokazi o nepravilnostih, so dodali.

Ko so znova navedli, predstavlja projekt Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline enega ključnih razvojnih korakov v SAŠA regiji in pomemben mejnik v zeleni preobrazbi. Za njegovo izvedbo so pridobili evropska sredstva, ki pokrivajo kar 96 % upravičenih stroškov – od tega 85 % iz Evropskega sklada za pravični prehod, 15 % iz državnega proračuna, preostanek pa prispevata Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj.

Gre za največji delež sofinanciranja kateregakoli projekta v Šaleški dolini, kar dokazuje zaupanje države in Evropske unije v našo pot zelene preobrazbe. Vsi evropsko sofinancirani projekti morajo pred odobritvijo prestati temeljite strokovne in finančne preglede, ki jih izvajajo:

• Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) – preveri tehnično ustreznost in finančno upravičenost projekta,
• Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj – preveri skladnost z evropskimi cilji in zakonodajo,
• Evropska komisija – potrdi nacionalni program črpanja sredstev iz Sklada za pravični prehod,
• Revizijski organi Republike Slovenije, Ministrstvo za finance in Urad za nadzor proračuna – nadzirajo namensko porabo sredstev,
• po potrebi pa nadzor izvajata tudi Evropsko računsko sodišče in OLAF (Urad EU za boj proti goljufijam).

“To pomeni, da projekt ni pod nadzorom le lokalnih skupnosti, temveč tudi pod strogo večnivojsko kontrolo – od lokalne do evropske ravni. Projekt Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline sta skupaj pripravili Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj, v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje in zunanjimi strokovnjaki. Vsi postopki priprave in izvedbe potekajo v skladu z zakonodajo o javnih naročilih ter pod rednim finančnim, tehničnim in vsebinskim nadzorom. Projekt je bil od začetka transparentno predstavljen javnosti, vsi ključni dokumenti pa so na voljo pristojnim organom,” pojasnjujejo na Mestni občini Velenje.

“Projekt je že v fazi načrtovanja predvideval, da ne bodo zamenjane vse cevi, ampak le tiste, ki jih je zaradi dotrajanosti potrebno zamenjati, saj bi bila menjava cevi, ki so še v dobrem stanju povsem neupravičen strošek,” so se odzvali na navedbe o vgrajevanju starih cevi. “Vsi cevovodi se strokovno pregledajo in ocenijo. Deli, ki niso ustrezni, se zamenjajo z novimi cevmi, ustrezni pa se peskajo, antikorozijsko zaščitijo in toplotno izolirajo. Po obnovi se opravi tlačna preizkušnja, ki zagotavlja varnost in brezhibno delovanje sistema. Takšen pristop je standarden pri obnovah daljinskih sistemov in omogoča optimalno izrabo virov ob zagotavljanju vseh tehničnih in varnostnih zahtev.”

Poudarili so tudi, da preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline ne predvideva samo menjave cevi – celovito (vključno s toplotno izolacijo) bodo namreč obnovili skoraj 8 kilometrov omrežja, projekt pa zajema tudi posodobitev 9 toplotnih postaj s pripadajočim omrežjem v dolžini 2.431 m in izgradnjo 65 novih internih toplotnih podpostaj.

Vir: SZJ Zavod Solidar, Ljudska iniciativa Velenje; STA, MOV