Česen, katerega znanstveno ime je Allium sativun, sodi v vrsto začimbnih rastliniz družine lukovk, ki jo poleg njega tvorijo še njegove sorodnice, med njimi šalotka, čebula, por in drobnjak. Zraste iz same čebulice, in sicer njegovo steblo, ki je blažjega okusa, doseže dolžino med 30 in 80 cm, zaključi pa se s cvetom belo-zelenkaste ali rdečkaste barve.
Raste pokončno in je razvejan, saj ga od približno sredine pokrivajo ploščati, suličasti, na robu nekoliko hrapavi listi. Ker se tako v kulinarične kot medicinske namene uporablja že tisočletja, je sajenje česna postalo del skoraj vsake kulture, posebej priljubljen pa je v južni Evropi, vzhodni, južni in jugozahodni Aziji, na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki ter v severni in srednji Ameriki.
Zanimivost
Zaradi ostrega okusa se česen uporablja predvsem kot začimba, a njegova aroma variira glede na intenzivnost in način priprave. Odlično se poda k oljčnemu olju in paradižniku, kot medicinski pripravek pa dokazano pozitivno vpliva na kardiovaskularni sistem ter preprečuje številna obolenja, med drugim znižuje visok krvni tlak in holesterol ter onemogoča razvoj raka.
Sajenje česna je najbolje opraviti pomladi ali jeseni
Gojenje in sajenje česna je izredno enostavno, kajti edino, na kar je potrebno biti pozoren, sta način sajenja česna in lokacija oziroma vrsta tal. Česen namreč najbolj uspeva v toplih, rahlih tleh, obdanih s soncem, toliko bolj, če gre za območja z nekaj vetra, ker tam česnova muha, največji sovražnik česna, nima ustreznih pogojev za povzročanje škode. Nasprotno za sajenje česna niso primerna težka, mokra tla niti peščena, s humusom osiromašena tla, ki jim pesti nevarnost izsušitve.
Najboljši čas za sajenje česna je v pomladnih ali jesenskih mesecih, pri čemer se prednost daje – v kolikor je območje izpostavljeno škodljivcem – pomladanskemu sajenju česna, ki se opravi od sredine februarja do sredine aprila. Ker pa med slabosti takratnega sajenja česna sodijo manjše glavice, sajenje česna z namenom kakovostnejšega ploda vendar velja opraviti jeseni in pri tem vzeti v zakup, da ima česnova muha v jesensko-zimskem obdobju več časa za uničenje pridelka.
Sajenje česna se prične s predpripravo tal
Kot sajenje vsake druge vrtnine, tudi sajenje česna zajema več korakov, od katerih prav vsak vpliva na končni rezultat. Najprej je tako treba pripraviti tla, torej gredico očistiti plevela, zemljo prerahljati, nato pa jo pognojiti s Compo BIO vrtnim kompostom in po površini potrositi Rasti Soil Tonic G.
Oba se plitko zadela v tla in pograbi površino, nakar se priporoča napeljava vrvice, ki je v pomoč pri sajenju česna, saj je pomembno, da se česen nahaja v ravnih vrstah, ker to vpliva na njegovo rast.
Compo BIO vrtni kompost vsebuje izključno naravne sestavine in je primeren za uporabo na prostem med februarjem ter novembrom. Ne vsebuje šote in plevelnih semen ter je bogat z organskimi sestavinami, ker izboljšuje tla in prezračevanje tal ter povečuje sposobnost zadrževanja vode v tleh, prav tako zmanjšuje izpiranje hranil, pa je najprimernejši za pripravo tal na setev ali sajenje česna.
Sledi priprava in razkuževanje strokov česna, zato se glavica česna razdeli na posamezne stroke, te pa se za nekaj minut namoči v vodo, obogateno z mikroorganizmom Rasti P in/ali z morskimi algami Rasti Algo-plasmin. Oba pospešita rast in obenem zmanjšata stres ob samem sajenju česna. Nazadnje se opravi nasaditev česna približno 3 cm v globino, na razdalji od 10 do 15 cm in z razmikom med vrsticami od 25 do 30 cm.
Rasti Algo-plasmin je naravni pripravek, namenjen splošni krepitvi rastlin. Vsebuje morske alge, s pomočjo katerih se morebitne poškodbe in okužbe hitro regenerirajo, obenem pa odvrača škodljive žuželke ter aktivira samoobrambne sposobnosti rastlin.
Pospešuje rast in razvoj korenin ter presnovne procese rastlin in se uporablja tako na prostem kot v rastlinjakih skozi vse leto za namen priprave tal na setev ali saditev, ob vzniku in začetku rasti rastlin, pa tudi v času presajanja, za rast in razvoj rastlin, v obdobju cvetenja ter v času razvoja in zorenja plodov. Za večji učinek se njegova uporaba priporoča v sončnem vremenu, in to že v zgodnjih razvojnih fazah, škropljenje pa je najbolje ponavljati v razmaku od 10 do 14 dni.
Sajenje česna poteka na osnovi glavice oziroma stroka česna (najpogostejši način), lahko pa se sajenje česna opravi tudi na temelju semena, ki ga česen tvori na koncu rastline. V povezavi s tem je dobro vedeti, da v prvi polovici leta zrastejo čebulicam podobni majhni plodovi, v drugi polovici leta pa debelejše glavice, odpornejše na različne škodljive dejavnike.
Pri sajenju česna je smiselno upoštevati priporočila stroke
Strokovnjaki za rast, nego in varstvo rastlin iz podjetja Metrob, posvečenega tako profesionalnim kot ljubiteljskim pridelovalcem, v svoje primarno delovanje uvrščajo vzgojo rastlin, nadzor škodljivih organizmov ter pridelavo hrane na okolju in ljudem prijazne načine. S tem namenom oblikujejo pridelovalne metode in tržijo proizvode za vzgojo ter pridelavo prehranskih rastlin, s katerimi dosegajo ohranjanje naravnih virov in biotično raznovrstnost.
Sajenje česna, njegovo gojenje in negovanje tako svetujejo kar najdlje od čebule, pora ter drobnjaka, kajti porova zavrtalka zlahka uniči ostale rastline, tudi česen, čeprav je ta na splošno izredno odporen na različne bolezni in škodljivce. Posebej dobro česen uspeva neposredno ob jagodah, toliko bolj, če so pred sajenjem česna tla obogatena s Compo BIO vrtnim kompostom, v času rasti pa enkrat ali dvakrat posuta z Rasti modrim gnojilom, ker so z njima potrebe česna po hranilih v celoti pokrite.
Rasti modro gnojilo sodi v vrsto stabiliziranih univerzalnih mineralnih gnojil s podaljšanim delovanjem (od 7 do 10 tednov) in s 30 % povečanim izkoristkom dušika. Poleg mikrohranil vsebuje zaviralce nitrifikacije, uporablja pa se na prostem za pripravo tal v času setve in saditve, ob vzniku in začetku rasti ter v času presajanja in za rast ter razvoj rastlin med marcem in septembrom.
Primerno je za osnovno gnojenje in dognojevanje, saj vsebuje osnovna, sekundarna ter mikro hranila, zaradi česar uravnoteži rast rastlin, ob tem pa preprečuje kopičenje fosfatov v tleh, poudarja obarvanost listov in veča izkoristek sončne energije.
Uspešno sajenje česna, takšno torej, ki je obrodilo s plodovi, pripelje do porumenjevanja listov in stebla. Gomolji se odstranijo, ko porumenita približno dve tretjini stebla, kljub vsemu pa se teh ne priporoča odpreti takoj, ker hitro razpadejo, temveč se jih najprej za nekaj dni shrani v suhem ter senčnem prostoru. Na ta način shranjeni gomolji česna zdržijo več mesecev, povprečno od 6 do 8 mesecev, do takrat pa, glede na to, da sta za sajenje česna primerni in jesen in pomlad, zrastejo že tudi novi gomolji.
Ta začimba je zato lahko stalen del kulinarike ali pripravkov, ki se uporabljajo v preventivne medicinske namene oziroma za lajšanje številnih zdravstvenih tegob. Poleg vsega po mnenju strokovnjakov iz podjetja Metrob, posebej če se v procesu pridelave zemlja gnoji s priporočenimi gnojili, česen blagodejno vpliva na vzgojo ostalih rastlin, saj v vrtu odganja škodljivce in preprečuje razvoj marsikatere bolezni.
