Evropski teden varnost in zdravja pri delu obeležujemo na pobudo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. Poteka vsak 43. teden v letu. Po vsej Evropi bodo tako ta teden potekali številni dogodki ozaveščanja o različnih temah varnosti in zdravja pri delu.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo evropski teden obeležilo z dvema seminarjema, s katerima si prizadeva za dvig kulture varnosti med mladimi. Seminar Varen začetek bo namenjen študentom Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, medtem ko je seminar Varno in zdravo na poti v digitalni svet dela namenjen študentom Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru.
Letošnji evropski teden varnosti in zdravja pri delu bo vrhunec evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2023-2025: Varno in zdravo delo v digitalni dobi, ki so jo začeli izvajati oktobra 2023. V tem obdobju se je po vsej Evropi zvrstilo ogromno aktivnosti na različnih ravneh. V Sloveniji bodo zadnji dogodek pod okriljem kampanje organizirali 12. novembra, ko bo potekal spletni seminar Izzivi hibridnega dela, so zapisali na ministrstvu.
Oktobra 2026 se začenja nova evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2026-2028: Skupaj za duševno zdravje pri delu, še dodaja ministrstvo.
Medtem so bili konec septembra objavljeni rezultati raziskave OSH Pulse, ki je bila spomladi letos izvedena v okviru Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu v državah EU. Primerjava rezultatov te raziskave z rezultati enake raziskave iz leta 2022, opravljena v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja oz. Programa Mira, kaže pozitivne spremembe in hkrati opozarja na področja, ki bi jim bilo potrebno v delovnih organizacijah posvetiti več pozornosti, so sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Najpomembnejše psihosocialno tveganje za zaposlene v državah EU, Švici, Norveški in Islandiji še vedno predstavlja delo pod velikim časovnim pritiskom ali prevelika delovna obremenitev. To velja tudi za Slovenijo, pri čemer NIJZ izpostavlja razveseljivo novico, da se je izpostavljenost temu tveganju pri slovenskih zaposlenih v primerjavi z letom 2022 znižala za kar 10 odstotnih točk, in sicer z 51 odstotki leta 2022 na 41 odstotkov letos, kar je tudi največja razlika med vsemi sodelujočimi državami.
Drugo najpomembnejše psihosocialno tveganje za slovenske zaposlene po letošnjih podatkih predstavlja pomanjkanje nagrade – na primer v obliki plačila, priznanja ali priložnosti v karieri – za vložen trud pri delu. O tem tveganju je poročalo kar 39 odstotkov anketiranih.
Med zaznanimi pozitivni trendi v slovenskih delovnih organizacijah je zmanjševanje stigme duševnih težav v primerjavi z letom 2022, NIJZ pa med drugim navaja tudi, da so zaposleni v Sloveniji med tistimi v EU, ki so v povprečju najmanj zaskrbljeni zaradi morebitne izgube dela. Takšnih je v Sloveniji devet odstotkov, povprečje v EU je 16 odstotkov.
Vir: STA
