Ker se upokojitveni pogoji ne spreminjajo, lahko vsak posameznik v miru razmisli, kdaj se bo upokojil, so zapisali v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Reforma po njihovih navedbah dopušča možnost, da se lahko tisti, ki so do 31. decembra izpolnili pogoje za predčasno ali starostno pokojnine, upokojijo brez upoštevanja reforme. “A zaradi številnih ugodnosti reforme upokojevanje po predhodnih predpisih verjetno ne bo izbira,” so dodali.

Za starostno upokojitev mora zavarovanka oz. zavarovanec hkrati izpolnjevati pogoja starosti in pokojninske dobe. Letos se ne spreminjajo niti upokojitveni pogoji niti odmerni odstotki za izračun starostnih pokojnin, ki so se za oba spola izenačili leta 2023.

Starostno se je mogoče zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka s slovenskim državljanstvom, zaradi služenja obveznega vojaškega roka in vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti upokojiti tudi pri nižji starosti.

STA objavlja tabelo s podatki, za koliko mesecev se zniža starost zaradi skrbi za enega, dva, tri, štiri in pet ali več otrok v letu 2026.

Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je dlje časa prejemal starševska nadomestila. Znižanja starostne meje zaradi otrok, ki so posvojeni, biološki starši ne morejo uveljavljati.

Starost zaradi služenja obveznega vojaškega roka je mogoče znižati za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja, po novem pa lahko to pravico uveljavljajo tudi ženske.

Starost zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti pa je mogoče znižati za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.

Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se starostni pogoj 65 let za starostno upokojitev zniža zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta do dopolnjenih 61 let, zaradi služenja obveznega vojaškega roka pa za največ dve leti do dopolnjenih 63 let starosti.

Pravico do starostne pokojnine je mogoče pridobiti pri nižji starosti tudi zaradi dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem, t. i. beneficirane dobe, prav tako pa tudi zaradi osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bili zavarovanci do 31. decembra 1999 upravičeni do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 pa do prištete dobe.

Višina odstotka za odmero pokojnine za 15 let zavarovalne dobe za oba spola tudi v letu 2026 znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se odmerni odstotek zviša za 1,36 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se odmerni odstotek za tolikšno pokojninsko dobo poveča za 0,68 odstotka. Tako se pokojnina za 40 let pokojninske dobe odmeri v višini 63,5 odstotka pokojninske osnove.

Za izračun pokojninske osnove se tudi letos upoštevajo osnove iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša. Novost je, da se ne upošteva osnov iz opravljanja dijaškega in študentskega dela, če je v koledarskem letu dopolnjena doba samo na tej podlagi. Nadomestilo za čas brezposelnosti se upošteva ugodneje, skrajšani delovni čas zaradi varstva in nege otrok se preračuna na polni delovni čas, pri invalidskih pokojninah pa se ne upošteva osnov iz obdobij, krajših od šest mesecev.

Tako kot za starostno upokojitev je treba tudi za predčasno upokojitev letos dopolniti starost 60 let in 40 let pokojninske dobe, le da pokojninska doba lahko vključuje denimo leta, ki jih je zavarovanec dokupil.

Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno. Predpisane starosti za predčasno pokojnino ni mogoče znižati na nobeni podlagi.

Vdova praviloma pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je ob smrti moža že stara 58 let. Enako velja za vdovca, ki je ob smrti žene že star 58 let.

Če vdova do smrti svojega moža še ni stara 58 let, je pa že stara 53 let, lahko začne prejemati vdovsko pokojnino, ko je stara 58 let. Enako velja za vdovca, ki do smrti svoje žene še ni star 58 let, je pa že star 53 let.

Če je vdova ali vdovec med prejemanjem vdovske pokojnine, pridobljene zaradi nezmožnosti za delo ali dolžnosti preživljanja otrok, star 58 let starosti, trajno obdrži to pokojnino. Če pa vdovi ali vdovcu pravica preneha pred starostjo 58 let, toda po dopolnjeni starosti 53 let, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 58 let starosti.

Starši, ki bodo želeli prejemati družinsko pokojnino kot družinski člani, bodo morali dopolniti starost 61 let.

Zavarovanci bodo brez upoštevanja pogoja starosti, ki je veljala do 31. decembra, za pol leta dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa nad 40 let vključitve v obvezno zavarovanje pridobili že 1,5 odstotne točke, ne pa le 0,68 odstotne točke. Ugodnejše vrednotenje bo medtem še naprej veljalo največ za tri leta zavarovanja.

Dodatni odmerni odstotek za posameznega rojenega ali posvojenega otroka se zvišuje z dozdajšnjih 1,36 odstotka na 1,6 odstotka, omejitve glede števila otrok pa ni več. Primarno bo lahko dodatni odmerni odstotek uveljavljala ženska, razen če moški izkaže, da je dlje časa prejemal nadomestila zaradi starševstva. Enako velja za posvojitelje. Za dokazovanje bo veljal pogoj pretežnosti.

Zavarovanec, ki ima več otrok, lahko za posameznega otroka uveljavi dodatni odmerni odstotek ali pa znižanje starostne meje za starostno upokojitev. Tako lahko denimo za enega otroka uveljavi znižanje starostne meje, za štiri pa dodatni odmerni odstotek. To do zdaj ni bilo mogoče.

Dodatni odmerni odstotek bo ob upokojitvi mogoče pridobiti tudi zaradi služenja obveznega vojaškega roka. Odstotek odmere pokojnine se lahko poveča tako moškim kot ženskam. Za obdobje služenja, dolgo od pet do manj kot devet mesecev, se poveča za 0,8 odstotne točke, za obdobje od devetih do manj kot 12 mesecev se poveča za 1,2 odstotne točke, za obdobje od 12 do manj kot 15 mesecev se poveča za 1,6 odstotne točke, za obdobje, dolgo 15 mesecev ali več, pa za dve odstotni točki.

Od letos bo mogoče za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine dokupiti do tri leta zavarovalne dobe.

Vir: STA