Pediater endokrinolog Klemen Dovč s pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je na tribuni pojasnil, zakaj je pomembna redna telesna vadba za bolnike s sladkorno boleznijo. Kot je dejal, je treba ločiti med sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2. Pri prvi, kjer prihaja do popolne odpovedi izločanja inzulina iz trebušne slinavke in se ga dodaja s črpalko, telo postane bolj občutljivo, kar pomeni, da ga mogoče na dolgi rok rabijo manj in ga nekoliko lažje uravnavajo, je povedal.
Omenil je sodobne študije, ki kažejo, da se z redno telesno vadbo dejansko izboljša vodenje sladkorne bolezni. “Lažje dosežemo ustrezne ravni glukoze v krvi. Z redno telesno dejavnostjo tudi pri otrocih s to boleznijo dosežemo nižje vrednosti glukoze,” je dejal Dovč. Glede na to je prepričan, da dolgoročno morda to postaja zdravilo.
Endokrinolog Tadej Battelino s pediatrične klinike UKC Ljubljana je poudaril, da se za sladkorno bolezen tipa 2, ki jo ima 90 odstotkov bolnikov, reče, da je za bolezen kriv bolnik sam. S sodobnimi zdravili se da bolezen odložiti, morda celo za več let, sladkorno bolezen tipa 2 pa se da, če ukrepamo dovolj zgodaj, tudi preprečiti. Žal ta zdravila v Sloveniji niso dovolj dostopna, je zatrdil Battelino.
“Če bi bila pri nas ta zdravila bolj dostopna, bi lahko marsikomu, ob ustreznem življenjskem slogu, pomagali premagati bolezen,” je dodal v zvezi z zdravljenjem debelosti, ki je sicer pomemben dejavnik pri razvoju sladkorne bolezni.
Diabetologinja Urša Kšela iz UKC Maribor pa je izpostavila pomembnost zgodnjega odkrivanja sladkorne bolezni, takojšnjega predpisovanja ustrezne terapije in celostnega dostopa do bolnika. “Ob tem pa je nefarmakološko zdravljenje in zdrav življenjski slog, gibanje osnova vsakega dobrega zdravljenja bolnika s sladkorno boleznijo,” je povedala. Poudarila je redno jemanje predpisane terapije.
Diabetologinja Ana Ogrič Lapajne iz Zdravstvenega doma Idrija je izpostavila pomen nefarmakoloških ukrepov, ki niso na recept. “Izzive imamo, da že farmakološko terapijo, ki je na recept, ljudje redno ne jemljejo, ker nam ne zaupajo, kaj šele s stvarmi, ko morajo najti notranjo motivacijo,” je dejala. Zato se ji zdi pomembno, da se vzpostavi zaupanje med bolnikom in zdravnikom.
Na tribuni so svoje izkušnje s sladkorno boleznijo opisali kolesar Aljaž Bratkovič, gimnazijec Aleksej Ivačič Kolar in podjetnica Lana Matjašič Filipčič, ki je tudi osebna trenerka s sladkorno boleznijo. Strinjali so se, da jim redna telesna dejavnost pomaga oz. pozitivno učinkuje na prenašanje bolezni.
“Pomembno je, da kolesarim, sladkorna je ovira, a jo lahko včasih izkoristim sebi v prid,” je dejal Bratkovič, ki je letos prekolesaril 10.000 kilometrov. “Naučil sem se, da rabim pomoč, da se pogovarjam z ljudmi in se čim manj obremenjujem s to boleznijo,” je dodal Ivačič Kolar. “Za lažjo in boljšo motivacijo se je treba osredotočiti na to, kaj lahko naredimo, da nam je boljše,” pa bolnikom s sladkorno boleznijo sporoča Matjašič Filipčič.
Vir: STA
