V Sloveniji so pred nasiljem v digitalnem svetu relativno dobro zaščiteni otroci, zaščita pa je bolj pomanjkljiva, ko so tarče ženske, je ugotovitve poročila Digitalna dimenzija nasilja nad ženskami v Sloveniji predstavil Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo na ljubljanski pravni fakulteti.
V Sloveniji in ostalih evropskih državah so tarče digitalnih oblik spolnega nasilja najpogosteje predstavnice nevladnih organizacij in ženske na izpostavljenih političnih položajih. Storilci jim pošiljajo gradivo, ki ga ne želijo prejemati, ter iz njihovih slik in videoposnetkov ustvarjajo globoke ponaredke, ki so žaljivi in jih sramotijo, je orisal.
Kristina Krajnc z Inštituta 8. marec je v panelni razpravi predstavila grožnje, ki jih članice inštituta in njegova direktorica Nika Kovač pogosto prejmejo na družbenih omrežjih. Gre za komentarje, ki pogosto žalijo njihov videz, spol in jim grozijo s fizičnim ali spolnim nasiljem.
Največ groženj in žaljivih komentarjev prejmejo na vrhuncu političnih kampanj, ki niso vedno povezane s feminističnim delovanjem organizacije, je pojasnila. Več takšnih komentarjev pogosto zelo negativno vpliva na posameznice. Te se počutijo ogroženo, kar vodi v samocenzuro. “Menim, da takšnih groženj ne smemo normalizirati, saj zelo zavirajo sodelovanje v demokratičnih procesih,” je dejala Krajnc.
Tudi ženske in dekleta, ki ne sodelujejo v aktivističnih kampanjah, so vse pogosteje tarča spletnega nasilja. Po besedah raziskovalke z ljubljanske fakultete za družbene vede in sodelavke Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si Ajde Petek je porast spletnega nasilja viden predvsem v osnovni šoli. Za to so med drugim krivi negativni spolni stereotipi, meni.
V delavnicah na osnovnih in srednjih šolah pogosto opažajo veliko prelaganja krivde na žrtve spolnega spletnega nasilja. “Mladostniki zelo pogosto krivijo žrtve in ne pokažejo s prstom na povzročitelja ali povzročiteljico nasilja. To žrtve pogosto ponotranjijo in se začnejo tudi same kriviti. Pomembno je, da to prepoznamo in mlade spodbujamo k drugačnemu pogledu,” je bila jasna Petek.
Policija se zelo redko sreča s primeri zgolj spletnega nasilja, je pa pogosto vpeto v druge vrste nasilja, kot je nasilje v družini ali zalezovanje, je dejala Bojana Kračan s policije. “Zelo pomembno je, da ozaveščamo širšo javnost, da to nasilje prijavijo,” pojasnjuje. Ključno je tudi, da žrtev storilca ne blokira in ne zbriše sporočil, profila in ostalih dokazov, ki so pomembni za kazenski postopek, je dejala Kračan.
Žrtve pogosto prepoznajo zgolj fizično nasilje, medtem ko spregledajo finančno, spolno, psihično nasilje, je poudarila predstavnica vrhovnega državnega tožilstva Mirjam Kline. Na spletno nasilje, ki ga doživljajo otroci, se učitelji in starši pogosto ne znajo odzvati, zato je ključno izobraževanje in preventiva, je dodala.
Vir: STA
