Priprave na veliko noč so kristjani začeli v sredini februarja s pepelnično sredo, ko se je začel tudi 40-dnevni post. Ta se bo končal v četrtek zvečer, nato pa se bo v petek začelo velikonočno tridnevje. V četrtek se bodo spominjali Jezusove zadnje večerje z apostoli, v petek njegove smrti na križu, v soboto bodo potekali blagoslovi velikonočnih jedi, vrhunec praznovanja pa bo s samo veliko nočjo v nedeljo.
Po besedah Jamnika Jezusovo vstajenje, ki je središče vere kristjanov, govori o tem, da je življenje močnejše od smrti, ljubezen močnejša od sovraštva, luč pa močnejša od teme. "Gre za človekovo hrepenenje po večnosti, ki je zapisano v srce prav vsakega človeka in se uresničuje z veliko nočjo," je dejal za STA.
Jamniku se zdi razumljivo, da je današnjemu človekovemu razumu vstajenje morda težko dojeti, navsezadnje so vanj na začetku dvomili celo Jezusovi najtesnejši sodelavci, apostoli, a poudarja prepričanje, da obstaja nekaj, kar presega ta svet. Gre za duhovni svet, ki pa ga je treba ponotranjiti in se odpraviti na pot iskanja, je dejal.
"Papež Leon XIV. večkrat poudarja, da je temeljnega pomena, da se človek odpravi na pot iskanja, tudi če mu marsikaj ni jasno, tudi če se mu morda kaj ne zdi logično. Kajti potem lahko ugotovi, da ga Bog preseneča, in to na način, ki bistveno presega vsa naša pričakovanja in vsak doseg naše zgolj racionalne misli," je dejal.
Vstajenje velike noči je po besedah Jamnika še posebej pomembno v času, ko se po svetu znova vzplamtevajo vojne in ko se med ljudmi pogosto širi duh obupa in nihilizma. Pri tem vstajenje prinaša upanje oz. zavedanje, da bomo kljub vsem konfliktom, pretresom in obupu, ki se ob tem širi, znova vstali in živeli. "Pokojni papež Frančišek je v eni izmed pridig o veliki noči rekel, da se na svetu vsak dan znova rojeva lepota, ki spet vstane spremenjena po viharjih zgodovine. In to je moč vstajenja," je še dejal.
V prihodnjih dneh, vse do velike noči, bodo dogajanje v cerkvah zaznamovali številni bogoslužni obredi in bogata simbolika. Začelo se bo že v četrtek dopoldne, ko se bodo duhovniki skupaj s svojimi škofi zbrali pri t. i. krizmenih mašah. Na njih bodo škofje med drugim posvetili oljčno olje, ki ga nato čez leto uporabljajo v različne namene. Zvečer bodo v cerkvah potekale še maše, na katerih se bodo spominjali Jezusove zadnje večerje z apostoli. Med mašo bodo duhovniki kot simbol služenja izbranim vernikom umili noge.
V petek v cerkvah ne bo maš, saj je t. i. veliki petek edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ni maše z evharistijo. Namesto tega bodo potekali obredi, s katerimi se bodo spominjali Jezusove smrti. Evangeličanski verniki, ki veliko noč praznujejo isti dan kot katoliki, pa bodo imeli v petek osrednje velikonočno bogoslužje.
Sobota bo namenjena celodnevnemu čaščenju Jezusa v grobu in blagoslovu velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejše potica, šunka, hren in jajca. Pri tem ima vsaka od omenjenih jedi svojo simboliko. Za razliko od katoliške v evangeličanski cerkvi blagoslova velikonočnih jedi ne poznajo. Imajo pa obdaritev otrok z velikonočnimi jajčki oz. remenkami, kakor jim rečejo v Prekmurju.
Že v soboto zvečer bodo v cerkvah potekale slovesne vigilije oz. bedenja, v nedeljo zjutraj pa nato osrednje vstajenjske maše s procesijami, s katerimi bodo naznanili, da je Jezus vstal od mrtvih. Sledil bo še velikonočni ponedeljek, ki je v Sloveniji tako kot v veliko drugih evropskih državah dela prost dan.
Kot vedno, bo na veliko noč posebej slovesno v Vatikanu. Na veliki četrtek bo papež Leon XIV. v Lateranski baziliki v Rimu opravil tradicionalno umivanje nog, v petek pa bo sodeloval pri križevem potu v rimskem Koloseju. To bo sicer prvič po več letih, da bo papež navzoč ob tem ritualu. Na velikonočno nedeljo bo papež v Vatikanu podelil tradicionalni blagoslov mestu in svetu - urbi et orbi.
Na Bližnjem vzhodu bo velikonočno praznovanje zaznamovano s tamkajšnjimi vojnimi razmerami. Že na cvetno nedeljo so izraelski policisti latinskemu patriarhu Pierbattistu Pizzaballi, predstavniku Katoliške cerkve v Sveti deželi, preprečili vstop v baziliko Svetega groba v Jeruzalemu, kjer bi moral obhajati mašo, kar je med drugim naletelo na številne obsodbe. Takoj zatem je sicer izraelski premier Benjamin Netanjahu odredil, naj patriarhu omogočijo opravljanje bogoslužij, a tudi opozoril na varnost, ker je Iran od začetka vojne že večkrat z raketami napadel svete kraje v Jeruzalemu.
Praznik velike noči je sicer premakljiv praznik. Na prvem ekumenskem koncilu v Niceji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.
Katoliški in evangeličanski verniki, kot rečeno, veliko noč praznujejo isti dan, medtem ko jo pravoslavni kristjani zaradi uporabe drugačnega koledarja praviloma obeležujejo pozneje. Letos jo bodo obeležili v nedeljo, 12. aprila, torej en teden pozneje kot katoliški in evangeličanski verniki.
