Ob evropskem tednu trajnostne energije je z nekaj statističnimi podatki postregel Statistični urad Republike Slovenije.
Delež energije iz obnovljivih virov v oskrbi z energijo v Sloveniji je bil predlani 20-odstoten. Celotna oskrba obsega vso energijo, potrebno v državi, tako za proizvodnjo električne energije in toplote kot za rabo pri končnih odjemalcih.
Med obnovljivimi viri, ki prispevajo k oskrbi Slovenije z energijo, so predlani največja deleža obsegali les in druga trdna biomasa (39 %) ter hidroenergija (35 %). Sledile so sončna energija ter geotermalna energija in toplota iz okolice, ki se izkorišča s toplotnimi črpalkami (po 7 %).
Dve tretjini (67 %) vseh predlani porabljenih lesnih goriv se je uporabilo v gospodinjstvih, večinoma za ogrevanje prostorov.
Predlani je iz obnovljivih virov energije izvirala četrtina (25,2 %) bruto končne rabe energije v EU, kar je za 0,7 odstotne točke več kot leta 2023 in 2,6-krat toliko kot v izhodiščnem letu 2004 (9,6 %).
Slovenija je v 20-letnem obdobju, med letoma 2004 in 2024, svoj delež energije iz obnovljivih virov povečala z 18,4 % na 25,0 %.
V bruto končni rabi električne energije v EU je imela energija iz obnovljivih virov predlani 47,5-odstotni delež, kar je za 2,1 odstotne točke več kot leto prej.
V Sloveniji se je ta delež na letni ravni povečal za 1,2 odstotne točke, na 43,1 %.
Največji deleži so bili v Avstriji (90,1 %), na Švedskem (88,1 %) in Danskem (79,7 %), najmanjši pa v Luksemburgu (20,5 %), na Češkem (17,9 %) in Malti (10,7 %).
Predlani je delež energije iz obnovljivih virov v prometu na ravni EU dosegel 11,2 %.
V Sloveniji se je ta delež na letni ravni zmanjšal za 0,8 odstotne točke in je znašal 9,2 %.
Članica EU z največjim deležem energije iz obnovljivih virov v prometu je bila Švedska (26,4 %). Na drugem mestu ji je sledila Finska (20,3 %), na tretjem pa Nizozemska (19,7 %). Najmanjše deleže so imeli na Češkem (5,7 %), v Grčiji (3,9 %) in na Hrvaškem (0,9 %).
Več na stat.si
