Na problem opozarjajo tudi na Policijski upravi Celje, kjer v zadnjem obdobju beležijo več primerov tovrstnih goljufij.
"Na območju Policijske uprave Celje še vedno beležimo številne spletne goljufije, pri katerih storilci z različnimi zavajajočimi metodami od občanov izvabljajo denar in osebne podatke. Kot ključno preventivo občanom svetujemo, da ostanejo izjemno previdni in nikoli ne delijo svojih gesel, PIN kod ali podatkov o plačilnih karticah prek prejetih SMS sporočil ali e-poštnih povezav."
Kako resen je problem, kažejo poročila PU Celje zadnjih dveh tednov. Policisti so v samo dveh dneh obravnavali štiri spletne prevare, pri katerih so storilci žrtve prepričali, da jim omogočijo dostop do spletne banke ali jim posredujejo bančne podatke.
V enem od primerov je storilec občanu obljubil izplačilo približno 8.000 evrov v kriptovalutah, v zameno pa zahteval dostop do bančnih podatkov. Z računa je nato dvignil več kot 1.000 evrov.
V drugem primeru je goljuf prek dostopa do spletne banke z računa, do katerega je imel občan pooblastilo, na predplačniško kartico prenakazal okoli 2.500 evrov.
Še posebej drastičen je bil primer, v katerem sta storilca občanu obljubila izplačilo približno 10.000 evrov v kriptovalutah. Ker na njegovem računu ni bilo dovolj sredstev, sta v njegovem imenu uredila hitri kredit v višini 2.000 evrov in denar takoj prenakazala drugam.
V četrtem primeru je žrtev prepričal klic, v katerem so mu povedali, da je zadel 8.000 evrov v nagradni igri. Po namestitvi aplikacije in več nakazilih je bil občan oškodovan za več kot 60.000 evrov.
Velik del prevar se začne z navidez povsem običajnim sporočilom. Storilci se lahko predstavljajo kot banka, dostavna služba, policija, spletna trgovina ali druga zaupanja vredna organizacija. Namen sporočila je praviloma ustvariti občutek nujnosti in prejemnika prepričati, da klikne povezavo, vnese podatke ali izvede plačilo.
Podoben pristop so v Sloveniji zaznali tudi pri drugih kampanjah. SI-CERT je opozoril na obsežen phishing napad, pri katerem so se storilci predstavljali kot Pošta Slovenije in žrtve z lažnim obvestilom o nedostavljeni pošiljki usmerjali na spletno stran, ki je zahtevala podatke bančne kartice. Napadalci so uporabili več kot 70 različnih spletnih naslovov.
Zato strokovnjaki svetujejo, da uporabniki ne klikajo povezav iz nepričakovanih sporočil in ne vpisujejo bančnih podatkov na straneh, do katerih so prišli prek SMS-a ali elektronske pošte. Če obstaja dvom, je najbolje spletno stran banke, dostavne službe ali druge institucije odpreti neposredno prek uradnega naslova oziroma uporabiti uradno aplikacijo.
Če je posameznik že vnesel podatke plačilne kartice ali spletnega bančništva na sumljivi strani, je pomembno ukrepati čim prej. Pri podatkih kartice je treba nemudoma kontaktirati banko in slediti njenim navodilom. Če je prišlo do finančne škode, je treba primer prijaviti policiji. SI-CERT uporabnikom svetuje tudi prijavo phishing napadov.
V času, ko postajajo spletne prevare vse bolj dovršene, je nekaj sekund dodatne previdnosti lahko vrednih več tisoč evrov.
