Vročinski stres lahko pri živalih povzroči zmanjšano uživanje krme, dehidracijo, motnje v počutju in zdravstvene težave, v skrajnih primerih tudi pogin.
To iz lastnih izkušenj potrjujejo tudi kmetje. "Živali manj jedo, pijejo pa več, zato je tudi mleko bolj 'vodeno' in posledično slabše kakovosti," je za STA povedal kmet Tomaž iz okolice Kranja.
Živali tako v vročih dnevih potrebujejo dodatno skrb. Zahteve, ki veljajo ob visokih temperaturah, pa določa tudi veljavna zakonodaja. "Predpisi, ki urejajo zaščito rejnih živali, določajo, da morajo toplota, vlažnost, kroženje zraka in zračenje v prostorih, kjer so živali, ustrezati vrsti živali, njihovi stopnji razvoja ter fiziološkim in etološkim potrebam," so za STA zapisali na ministrstvu za kmetijstvo.
Kmetje potrjujejo, da prezračevanje in podobni ukrepi močno pripomorejo k boljšemu počutju živali, vendar pa to ni poceni. "V ta namen porabimo veliko električne energije," pravi kmet iz okolice Kranja.
Živali morajo imeti zagotovljeno tudi ustrezno napajanje. Ustrezna zaščita pa mora biti ob neugodnih vremenskih razmerah zagotovljena tudi živalim na prostem, kar pomeni, da morajo imeti dostop do sence.
Za nekatere sisteme reje so sicer zahteve natančnejše. Kot so pojasnili na ministrstvu, morajo biti tako na primer objekti za rejo piščancev pri višjih gostotah naseljenosti opremljeni s sistemi za prezračevanje ter po potrebi z ogrevanjem in hlajenjem. "Pri zunanji temperaturi nad 30 stopinjami Celzija notranja temperatura ne sme presegati zunanje temperature za več kot tri stopinje Celzija," so izpostavili.
"Cilj predpisov je zagotoviti živalim ustrezne razmere in preprečiti vročinski stres, način, kako se to doseže, pa je odvisen od vrste živali in sistema reje," so poudarili na ministrstvu.
Ob tem so spomnili na sredstva strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. Majhne kmetije jih lahko pridobijo za naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, kmetije, pravne osebe in samostojni podjetniki pa za naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih žival.
Kot so pojasnili, se v okviru obeh intervencij podpira naložbe v ureditev hleva z izpustom oziroma nakup opreme za hlev, ureditev skladišč za živinska gnojila in nakup opreme za objekt, ureditev pašnika za rejo domačih živali ter nakup in postavitev ograje, ki preprečuje stike prašičev z divjimi prašiči v skladu s pravilnikom, ki ureja biovarnost ter izvajanje biovarnostnih ukrepov iz EU uredbe o prenosljivih boleznih živali.
V okviru nakupa opreme za hlev so do podpore upravičeni tudi sistemi oz. naprave za prezračevanje, ogrevanje, hlajenje oziroma megljenje. Naložbe v nakup hlevske opreme so ob izpolnjevanju razpisnih pogojev upravičene do podpore tudi v obstoječih hlevih, poudarjajo na ministrstvu.
Sicer pa letošnje sušne razmere močno vplivajo na količino krme. V Kranju se kmetje glede na povprečno leto soočajo z več kot polovičnim izpadom koruze, medtem ko bo letina travinja za okoli tretjino manjša. "Število zmanjšanja glav je že v teku, skupno ga bomo primorani zmanjšati za med 15 in 20 odstotkov, saj ne želimo, da bi živali stradale," je jasen kmet Tomaž.
Ker se s podobnimi težavami soočajo kmetje tako v bližnji kot daljni okolici, bo na trgu več mesa. Kot je za spletni portal N1 ocenil Luka Juvančič s katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo ljubljanske biotehniške fakultete, bi to lahko prineslo začasno znižanje cen mesa prežvekovalcev, kamor sodi tudi govedina.
