V Mestni občini Velenje poteka razgibana predvolilna kampanja, v kateri se za vodenje občine v obdobju, ko se Šaleška dolina že poslavlja od dolga leta ključne gospodarske dejavnosti, poteguje pet kandidatov in dve kandidatki. Volivce nagovarjajo s plakatov in na terenskih srečanjih, večinoma so tudi zelo aktivni z objavami na družbenih omrežjih.
Svoje poglede so predstavili na več soočenjih, med drugim na Radiu in Televiziji Slovenija, kjer se je ob odsotnosti kandidatke Alenke Gortan (Demokrati), ki se omenjenih dveh soočenj ni udeležila zaradi zdravstvenih razlogov, pokazala precejšnja raznolikost pogledov na osrednje teme.
Aktualni župan Dermol, ki je kandidat SD, ima pa tudi podporo skupine volivcev, Stranke generacij, stranke Volt Slovenija in Gibanja Svoboda, je moral na soočenjih večkrat odgovarjati na kritike protikandidatov glede dosedanjega vodenja občine in sprejetih odločitev, pri čemer je kritike deloma označil tudi kot populistično razpravo.
Pred prejšnjimi volitvami, ko je po dveh letih vodenja velenjske občine proti petim kandidatom zmagal že v prvem krogu, je kot cilj na stanovanjskem področju navedel, da v občini do leta 2027 zgradijo 400 novih stanovanj, od katerih bo tretjina namenjena izključno mladim.
Občini v štirih letih to ni uspelo, je pa v tem času sprejela osem prostorskih aktov, na podlagi katerih je po Dermolovih besedah možno zgraditi okoli 850 novih stanovanj. Občina ima sicer v lasti 900 neprofitnih stanovanj, pri čemer jih je po Dermolovih besedah v zadnjih štirih letih prosilcem oddala 290, od tega so 44 stanovanj podelili mladim. Občina je tudi znižala komunalni prispevek mladim za 50 odstotkov in jim subvencionirala stroške kredita, je naštel na soočenju na TV Slovenija.
Za denar, namenjen izgradnji Viste, bi lahko zgradili najmanj 112 stanovanj, je med drugim izračunal županski kandidat Asmir Bećarević (skupina volivcev in Ljudska iniciativa Velenje). Po njegovih besedah občina nima strategije na tem področju, sledi interesom nekaterih posameznikov in ne sodeluje s stanovanjskim skladom, kar je Dermol zavrnil. Da je bil minuli mandat, kar zadeva stanovanjsko politiko, porazen, meni tudi kandidat Franci Lenart (Naše Velenje).
Da bi mlade obdržali v Velenju, pa niso potrebna le dostopna stanovanja, ampak tudi možnost zaposlitve, se strinjajo vsi kandidati za župana. Ti imajo na prihodnji razvoj gospodarstva in zagotavljanja novih delovnih mest po opuščanju premogovništva raznolike poglede in predloge, od visoko tehnoloških in zagonskih podjetij, do novih delovnih mest na področju turizma in predlogov za vzpostavitev podjetja za izdelavo težke gradbene in kmetijske mehanizacije.
Največje vprašanje je, ali bodo nova delovna mesta nastala hitreje, kot pa izginjajo stara, pravi kandidatka Veronika Juvan (NSi). Uspeh po njenih besedah ne bo merjen v porabljenih milijonih, ampak v tem, koliko ljudi bo čez deset let še vedno želelo živeti in delati v Šaleški dolini.
Nacionalna strategija je kot leto opustitve rabe premoga določila leto 2033, čemur bo v Premogovniku Velenje sledilo predvidoma 12-letno obdobje zapiralnih del. Ker je trenutno glavni vir za daljinsko ogrevanje Velenja in Šaleške doline še vedno Termoelektrarna Šoštanj, kjer toploto proizvajajo predvsem z lignitom, v manjši meri pa tudi iz plina in biomase, je v Velenju tačas v ospredju vprašanje prihodnjega ogrevanja.
Če županski kandidati na eni strani Dermolu očitajo, da so se prepozno lotili reševanja preobrazbe daljinskega ogrevanja, jim župan odgovarja, da so rešitve takorekoč na dlani. Za zagotavljanje tople vode v poletnem obdobju se je kot najprimernejša izkazala kombinacija sončne elektrarne, velikih toplotnih črpalk in hranilnika toplote, medtem ko za zimsko obdobje zaključujejo pripravo tehničnih idej. Poudarja pa, da pri vsem tem potrebujejo podporo države, ki pa je predvsem v implementaciji zakona o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije.
Županski kandidat Nejc Pačnik (SDS) opozarja, da se pri prestrukturiranju doline ne morejo zanašati izključno na državo, ampak morajo v dolini imeti svoje ideje in se opredeliti, kaj sami zmorejo. Gospodarska prihodnost Velenja po njegovih besedah ne sme temeljiti samo na eni ali dveh panogah, ampak se zavzema za raznovrstno gospodarstvo. Kandidatka Alenka Gortan pa pravi, da zaprtje Premogovnika Velenje ponuja izjemno priložnost, da v mesto pripeljejo nove, čiste panoge industrije, ki bodo ponujala moderna in dobro plačana delovna mesta.
Med perečimi temami v Velenju so kandidati doslej izpostavili tudi vprašanja varnosti, povezana z gradnjo tretje razvojne osi in problematiko voženj z električnimi skiroji. Da Velenje ni več varno mesto, meni županski kandidat Faruk Pijuković - Crni (Rešitev - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija), ki bi v primeru izvolitve pregledal lokacije, ki so po njegovem nevarne, izboljšal bi osvetljavo in okrepil sodelovanje s policijo in mestnim redarstvom. Pijuković je bil sicer v javnosti tarča kritik zaradi šibkega znanja slovenščine.
Kandidatne liste za velenjski mestni svet so vložili Resnica, SDS, Rešitev - Stranka upokojencev Velenje, Ljudska iniciativa Velenje, Naše Velenje, Vesna, Stranka generacij, Demokrati, NSi, Volt Slovenija, SD in Gibanje Svoboda.
Ob zaključku aktualnega mandata ima v 33-članskem mestnem svetu največ mest SD, in sicer 16. Sledijo Naše Velenje s petimi člani, po tri imata Stranka generacij in Gibanje Svoboda, SDS ima dva svetnika, po enega pa skupna lista SLS in Naša dežela ter tudi NSi in Demokrati. Prav tako je v mestnem svetu en samostojni svetnik.
