Uporabnik bo na svojem domu prejemal tako storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih kot tudi storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila. Upravičenec v prvi kategoriji bo mesečno prejel 20 ur dolgotrajne oskrbe na domu, v peti kategoriji pa 110 ur, je navedlo ministrstvo za solidarno prihodnost.
Storitve dolgotrajne oskrbe na domu bodo krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, prispevek za to zavarovanje pa bo treba plačevati od 1. julija naprej.
Vsak upravičenec, ki bo izbral dolgotrajno oskrbo na domu, bo poleg tega upravičen do storitev e-oskrbe in storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen pri ocenjevanju upravičenosti. Storitve e-oskrbe so storitve na daljavo, ki zagotavljajo uporabnikovo samostojnost in varnost v domačem okolju. Sofinancirajo se v višini 25 evrov mesečno na posameznega uporabnika.
Uporabniku ob tem pripada sofinanciranje enkratnega stroška v višini 50 evrov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe tam, kjer prebiva.
Sodobni podporni sistemi e-oskrbe se nanašajo na vrsto pametnih tehnologij, ki so povezane s storitvami, dostopnimi 24 ur. Te obsegajo osebne alarme, ki se sprožijo ob neželenem dogodku, nadalje okoljske senzorje, ki zaznajo denimo dim ali puščanje plina, pa tudi naprave, povezane z mobilnostjo, denimo detektor padca, ter sistem GPS za določanje položaja oziroma za sledenje. Lahko so povezane z asistenčnim centrom, ki zagotavlja odziv na morebitne alarme 24 ur na dan, ali z mobilnim telefonom formalnega ali neformalnega oskrbovalca.
S storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti naj bi medtem preprečevali poslabšanje upravičenčevega stanja in zmanjševali potrebe po pomoči. Storitve, ki jih izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, magistri kineziologije in socialni gerontologi, med drugim zajemajo storitve psihosocialne podpore, postdiagnostične podpore osebam s sindromom demence in svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja.
Prav tako bo lahko uporabnik s pravico do dolgotrajne oskrbe na domu prejemal socialnovarstveno storitev pomoč na domu, ki pa je v pristojnosti občin. Ta namreč izbere izvajalca, ki nato izvaja storitev v okviru mreže javne službe. Izvajalec je lahko javni zavod ali koncesionar. Občine sofinancirajo pomoč na domu najmanj v višini 50 odstotkov celotnih stroškov, v povprečju pa preko 70 odstotkov. Povprečna cena storitve znaša med pet in šest evrov na uro.
Register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo pomoč družini na domu, je objavljen na spletni strani https://podatki.gov.si/dataset/register-zasebnikov-in-pravnih-oseb-ki-opravljajo-socialnovarstvene-storitve-pomoc-druzini-na-domu/resource/68b6cd6a-ef69-43d5-9271-05c3a5bd4808#Register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu
Poleg tega bo lahko uporabnik s pravico do dolgotrajne oskrbe na domu prejemal plačljivo storitev socialnega servisa.
Zadnji dve pravici po zakonu o dolgotrajni oskrbi bosta dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek, izvajati pa se bosta začeli 1. decembra.
Vir: STA
