Sprejem posebnega zakona o kazenski odgovornosti mladoletnikov predvideva že 5. člena kazenskega zakonika. Na vladi potrjeni predlog zakona ureja posebnosti kazenske odgovornosti mladoletnika.
Po besedah ministrice za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Andreje Katič, je bil predlog zakona pripravljen na podlagi celovite analize stanja, v katero so bili vključeni vsi pristojni resorji, vse stroke, ki sodelujejo pri obravnavi mladoletnikov.
Spomnila je tudi, da so v parlamentu večkrat zavrnili posamezne predlagane zakonske rešitve, ki bi posegale v kazensko obravnavo mladoletnikov na po njihovem mnenju neprimerne načine. Vladni predlog pa po njenih besedah prinaša celovit, na spoznanjih znanosti in stroke utemeljen pristop k obravnavi mladoletnikov.
Med drugim poudarja razvijanje mladoletnikove osebne odgovornosti in zavedanje o nedopustnosti izvrševanja kaznivih dejanj, omogoča pa tudi hitrejši in strožji odziv na povratništvo. V primeru ponavljanja kaznivih dejanj je na primer predvideno daljše dopustno trajanje zavodskih vzgojnih ukrepov.
Postopki proti mladoletnikom so predvideni kot prednostni, prav tako pa je predvideno, da se bodo na sodiščih, kjer obseg zadev proti mladoletnikom to dovoljuje, sodnikom za mladoletnike dodeljevale samo mladoletniške kazenske zadeve, torej je predvidena specializacija sodnikov.
Individualna ocena mladoletnika se mora izdelati čim bolj zgodaj v postopku, da imajo pristojni čim prej na voljo vse potrebne podatke za sprejemanje informiranih in ustrezno individualiziranih odločitev glede nadaljnjega poteka postopka in izbire sankcij in drugih ukrepov. Tako bo že državni tožilec pred sprejemom odločitve o nadaljnjem poteku postopka praviloma moral dobiti individualno oceno mladoletnika, je dejala Katič.
V okviru Javnega zavoda Hiša za otroke je predvidena ustanovitev posebne notranje organizacijske enote – centra za mladoletnike, ki bo izdelal individualno oceno mladoletnika po interdisciplinarni metodi dela, zlasti kadar bo verjetno, da ima mladoletnik kompleksnejše težave in je za ugotovitev stanja in pripravo predloga obravnave mladoletnika potreben tim strokovnjakov.
Predlog zakona uvaja tudi skupno usposabljanje vseh strokovnjakov, ki kakorkoli sodelujejo pri obravnavi mladoletnikov, s čimer se bo med drugim zagotovilo učinkovitejše sodelovanje med njimi.
Predvidene so tudi izboljšave pri izvrševanju kazenskih sankcij za mladoletnike. Med drugim bo sodelovanje centra za mladoletnike pripomoglo k bolj strokovni in individualizirani obravnavi mladoletnikov v zavodih. Center bo tudi sodeloval z zavodom v začetnem obdobju, ko se pripravlja individualiziran načrt oziroma program obravnave mladoletnika, pa tudi kasneje bo vpet v spremljanje izvrševanja sankcije in bo po potrebi zavodu nudil strokovno pomoč.
Delo v prevzgojnem domu, ki se s predlogom tega zakona preimenuje v reintegracijski dom za mlade, pa ne bo več temeljilo na vzgojnem programu, temveč na interdisciplinarnem programu obravnave, ki ga bo pripravila skupina strokovnjakov z vseh ključnih področij, na katerih je mladoletniku treba zagotoviti pomoč in obravnavo.
Vlada je danes potrdila tudi predlog novele zakona o prekrških in ga bo v državni zbor poslala po nujnem postopku.
Z njim zaostruje kaznovalno politiko na področju prekrškovnega prava, saj se je v praksi pokazalo, da nekateri storilci delo v splošno korist izkoriščajo za zavlačevanje ali izogibanje plačilu, saj ga opravljajo površno ali ga sploh ne, globa pa v tem primeru pogosto ostaja neizterljiva, je dejala ministrica Katič.
Tako se med drugim določa dodaten pogoj, da sodišče ne odobri dela v splošno korist, če storilec v preteklih štirih letih v predhodnih postopkih ni aktivno sodeloval pri opravljanju dela v splošno korist ali je zavlačeval izvrševanje. Jasno se določa tudi rok, v katerem mora biti delo v splošno korist opravljeno.
V postopku za odreditev nadomestnega zapora se ukinja možnost predlagati nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, še piše v sporočilu po seji vlade.
Prav tako je vlada potrdila novelo zakona o probaciji, katere obravnavo predlaga po skrajšanem postopku.
Med drugim v noveli določajo, da so lahko tudi državni organi izvajalci dela v splošno korist. “Do sedaj je bilo velikokrat povedano, da bi ljudje, ki bi prestajali kazen kot delo v splošno korist, tega ne morejo, ker nimamo dovolj izvajalcev. Na takšen način širimo nabor izvajalcev,” je dejala Katič.
Predlog novele med drugim na novo opredeljuje, kdaj oseba ne izpolnjuje naloženih obveznosti, določa, da probacijska enota izvaja nadzor ob pogojni obsodbi, pogojnem odpustu, delu v splošno korist ali hišnem zaporu, ter da vodi, pripravlja in nadzoruje delo v splošno korist.
Novela tudi določa, da so probacijski uslužbenci določeni kot uradne osebe po kazenskem zakoniku, zaradi narave dela in tveganj pri nadzoru oseb, je še zapisano v sporočilu po seji vlade.
Vir: STA
