Potek projekta je svetnikom predstavil Janez Kušnik, ki je uvodoma spomnil, da se je projektiranje odseka Šentrupert-Velenje v dolžini 14 kilometrov začelo junija 2019, projektiranje odseka Velenje-Slovenj Gradec, ki je dolg 17,5 kilometra, pa junija 2018.
Med Šentrupertom in Velenjem, torej na južnem odseku severnega dela tretje razvojne osi, so od 198 hektarjev zemljišč odkupili 93 odstotkov parcel in 45 od 47 objektov, ki so predvideni za odstranitev. Dars je že začel pridobivati gradbeno dovoljenje za gradnjo na posamičnih delih bodoče hitre ceste med štajersko avtocesto in Velenjem, prav tako pa so stekli tudi prvi postopki za izbiro gradbincev.
Dars pridobil gradbeno dovoljenje za viadukt Ravne 1
Na odseku Velenje-Slovenj Gradec pa je od 163 hektarjev zemljišč odkupljenih 98 odstotkov potrebnih parcel za gradnjo tretje razvojne osi. V petek je Dars pridobil gradbeno dovoljenje za viadukt Ravne 1 na sklopu del E (Velunja). S sodbo upravnega sodišča je medtem pravnomočno postalo dovoljenje za navezovalno cesto N1 Konovo v okviru sklopa H in Dars zdaj načrtuje prijavo gradbišča, dela pa naj bi se končala jeseni leta 2025.
Pretekli petek, 14. junija, so prejeli gradbeno dovoljenje za viadukt Ravne 1 na območju Velunje. Prav tako so prejeli sodbo Upravnega sodišča, s katero je gradbeno dovoljenje za navezovalno cesto na območju Konovega postalo pravnomočno.
Gradnja hitre ceste med Velenjem in največjim koroškim mestom je sicer razdeljena na osem sklopov, od katerih je sklop Gaberke že zaključen. Gradnja odseka Šentrupert-Velenje bo medtem po Kušnikovih besedah razdeljena na dve etapi, in sicer Šentrupert-Podgora in Podgora-Velenje.
Kušnik je ocenil, da jih še posebej zahtevna dela čakajo na sklopu Ravne na odseku Velenje-Slovenj Gradec, kjer bo treba zgraditi 10 pobočnih viaduktov in dva predora. Na celotnem odseku Velenje-Slovenj Gradec je v načrtu gradnja treh predorov in prav toliko pokritih vkopov, 16 viaduktov, sedem mostov ter deset nadvozov in podvozov.
Župan Peter Dermol je povedal, da si v lokalni skupnosti prizadevajo, da se zaradi gradnje hitre ceste razbremeni promet v središču mesta. Dovozne in transportne poti do gradbišč namreč potekajo v bližini šol, vrtcev, zdravstvenega doma in mestnega središča in jih je potrebno čim prej speljati drugače. V sodelovanju z državo urejajo vse potrebno za poglobitev podvoza pri Esotechu, s čimer bi omogočili dostop do gradbišč po Rudniški cesti. V septembru se bodo glede nujnega urejanja državnih cest v občini in glede skupnih strateških projektov na področju infrastrukture ponovno sestali s predstavniki ministrstva za infrastrukturo.
Gradnja povzroča nemalo preglavic krajanom
V razpravi po predstavitvi so se znova izpostavili problemi občanov, povezani z gradnjo hitre ceste. Največ jih je izpostavila Petra Bevc, predsednica KS Škale – Hrastovec, ki je med drugim opozorila na neurejenost območja gradnje, izpostavila je tudi delno ali neustrezno urejene obstoječe ceste in opomnila na nujnost ureditve ceste skozi kraj. Že več kot leto dni krajani čakajo na vzporedno cesto na odseku D – “Težave za nas, ki redno migriramo, so neznosne,” je dejala. Prosila je tudi, da so vozniki tovornjakov v času poletnih počitnic še bolj previdni pri vožnji skozi naselje in da se poskrbi za večjo varnost in urejenost na začasnih obvoznih cestah zaradi prahu, padajočega kamenja in nanosov peska zaradi vremenskih ujm.
Posnetek seje – predstavitev poteka gradnje in razprava – je dostopen na povezavi.
Vir: STA/SZJ MOV
