Goljufija pri trgovanju s kriptovalutami
V prvem primeru je bil občan ogoljufan pri trgovanju s kriptovalutami. Oškodovanec je po navodilih neznane osebe opravil več nakazil v skupni vrednosti 9.060 evrov. Zoper neznanega storilca bo podana kazenska ovadba zaradi goljufije.
Goljufi pošljejo sporočilo v imenu ‘otrok’
V drugem primeru goljufije je oškodovanec prejel sporočilo, za katerega je menil, da mu ga je poslal sin, in po navodilih neznanega storilca opravil nakazilo v višini 1.790 evrov. Denarja sin ni prejel. Zoper storilca bo podana kazenska ovadba zaradi goljufije.
Na omenjeno goljufijo so banke opozorile že pred meseci. Gre za prevaro preko kratkih sporočil sms, ki jih goljufi, ki se predstavijo kot otroci, pošiljajo staršem. Namen pa je finančno oškodovanje.
Prevara je videti tako, da goljufi z neznane telefonske številke uporabniku pošljejo sporočilo sms, v katerem se po navadi predstavljajo kot družinski člani, običajno kot sin ali hčerka uporabnika. V njem zapišejo, da so izgubili telefon oz. se jim je pokvaril. V nadaljevanju pogosto pozovejo k nadaljnji komunikaciji prek aplikacij, kot sta WhatsApp ali Viber, nato pa pod pretvezo nujnosti prosijo za finančno pomoč.
Goljufija pri nakupu izdelkov prek spleta
V tretjem primeru je oškodovanka pri prodaji preko spletnega oglasa prejela povezavo, preko katere so neznanci poskušali dostopati do njenega bančnega računa in opraviti nakup v višini okoli 800 evrov. Transakcija ni bila izvedena, materialna škoda ni nastala, banka pa je blokirala kartice in račun. Sprejeta je bila prijava, zadeva se obravnava kot poskus goljufije.
Na tovrstne goljufije je policija znova opozorila pred nekaj tedni. Letos so namreč prejeli že približno 230 takšnih prijav s skupno škodo v višini več kot 230 tisoč evrov.
Na portalu objavite prodajo artikla, kmalu po objavi pa vas preko SMS sporočila ali aplikacije kontaktirajo spletni goljufi, ki se zanimajo in zelo hitro odločijo za nakup. Plačilo ponudijo preko storitve “Brez skrbi” ali dostavnih služb. Pošljejo vam sporočilo s povezavo, ob kliku na povezavo pa se odpre spletna stran (stran je po izgledu identična spletni strani eni od slovenskih dostavnih služb ali slovenskih bank). V naslednjem koraku se zahteva vnos podatkov o plačilni kartici – številka, datum veljavnosti in varnostna koda. Podatki o plačilni kartici so poslani spletnim goljufom, ki jih v nadaljevanju zlorabijo.
