Vzroki teh stisk so lahko zelo različni, vsem pa je skupno, da mlade potisnejo v stres. Za nekatere lahko stres postane premočan, razdiralen ali konflikten, kar negativno vpliva na njihovo duševno in fizično počutje. Visoka raven stresa lahko privede do tesnobe, do težav s spanjem in pomanjkanjem samozavesti. “V takšnih primerih stres ne samo, da ne motivira, lahko povzroči takšno drastično dejanje, kot smo mu bili priča danes v Gradcu,” so v zvezi zapisali v sporočilu za javnost.
Otroci in mladi naj v stiski ne ostanejo sami, poudarjajo. Pomembno je, da jim odrasli nudijo podporo in zagotovijo varno okolje, kjer lahko izražajo svoje težave in strahove ter jih podpirajo pri premagovanju izzivov. Četudi dajejo vtis, da si stika z njimi ne želijo, morajo odrasli vztrajati in poiskati način, da se jim približajo, so prepričani v ZPMS.
“Prav je, da se z otroki doma in v šoli pogovorimo o današnjem dogodku in ob pogovoru prepoznamo morebitne stiske, ki jih naši otroci doživljajo v šoli, doma, na treningih, s sovrstniki ali kjerkoli drugje. Zelo pomembno je, da pri mladih krepimo empatijo do sovrstnikov, jih naučimo prepoznavanja znakov nasilja in jih opremimo z informacijami, kam se obrniti po pomoč,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Otroci in mladostniki se lahko obrnejo na TOM telefon, kjer lahko podelijo vsa vprašanja in dileme, s katerimi se soočajo. Pokličejo lahko na brezplačno številko 116 111, pišejo na tom@zpms.si ali kontaktirajo preko spletne klepetalnice www.e-tom.si, izpostavljajo v zvezi.
Ker lahko takšni dogodki povzročijo občutke, kot so strah, žalost, jeza in tesnoba, pri Unicefu Slovenija staršem, skrbnikom in pedagoškim delavcem svetujejo, kako se pogovoriti z otrokom ter mu nuditi podporo in tolažbo.
Svetujejo jim, naj najprej ugotovijo, kaj otrok ve in kako se počuti. V pogovoru naj uporabljajo jezik, ki je primeren starosti otroka, opazujejo naj njegov odziv in so pozorni na stopnjo zaskrbljenosti. Pri tem poudarjajo, da je pomembno, da skrbi otroka ne zmanjšujejo ali zavračajo, da priznajo njegove občutke in mu pokažejo, da ga poslušajo, ter ga spomnijo, da se lahko z njimi ali drugo zaupanja vredno odraslo osebo pogovori, kadar koli to želi.
“Otroci imajo pravico vedeti, kaj se dogaja v svetu, vendar so odrasli odgovorni tudi za to, da jih varujejo pred stisko,” poudarjajo v Unicefu Slovenija. Zato staršem, skrbnikom in pedagoškim delavcem svetujejo, naj poskušajo, da z otrokom ne delijo preveč svojih strahov, govorijo naj mirno in bodo pozorni tudi na govorico telesa. Otrokom pa naj čim bolj zagotovijo, da si veliko ljudi prizadeva za varnost otrok povsod, predvsem pa v šolah.
Kot pomembno so izpostavljajo tudi, da otroci vedo, da si ljudje med seboj pomagajo s pogumnimi in prijaznimi dejanji. Poiščejo naj pozitivne zgodbe, kot so prvi posredovalci, ki pomagajo ljudem, zagovorniki, ki si prizadevajo, da orožja ne bi bilo v šolah, in mladi, ki se zavzemajo za pravico vsakega otroka, da se uči in raste v varnem okolju.
Opozarjajo, da lahko občutek, da nekaj naredimo, pogosto prinese veliko tolažbo. Zato naj otrokom pokažejo načine, kako lahko ukrepajo; morda bi otrok lahko narisal plakat ali napisal pesem o varnih šolah, morda bi lahko sodelovali pri lokalni zbiralni akciji ali podpisali peticijo. “Dajte jim tudi vedeti, da je njihov glas pomemben,” še navajajo med nasveti.
Po navedbah Unicefa Slovenija se je treba ob koncu pogovora prepričati, da se otroka ne pušča v stiski, pa tudi zatem spremljati, kako se otrok počuti. “Če se vam zdi, da je otrok zaskrbljen ali tesnoben zaradi dogajanja, bodite pozorni na morebitne spremembe v njegovem vedenju ali počutju, kot so bolečine v trebuhu, glavoboli, nočne more ali težave s spanjem,” priporočajo.
Otroci se različno odzivajo na neželene dogodke; nekateri znaki stiske morda niso tako očitni. Mlajši otroci lahko postanejo bolj zaprti kot običajno, najstniki pa lahko kažejo močno žalost ali jezo. Mnogi od teh odzivov trajajo le kratek čas in so normalni odzivi na stresne dogodke. Če ti odzivi trajajo dlje časa, bo vaš otrok morda potreboval strokovno pomoč, so še zapisali.
Gradec je danes pretreslo streljanje na gimnaziji, ki je po zadnjih podatkih zahtevalo deset življenj. Napad naj bi zagrešil nekdanji učenec šole, ki naj bi bil žrtev medvrstniškega nasilja.
Vir: STA
