Kot so sporočili z velenjske občine, je Dermol na ministrstvo za naravne vire in prostor naslovil vprašanje glede postopkov in rokov za zagotovitev zakonitosti posegov ter izvedbo končne sanacije območja kamnoloma po izteku koncesije za izkoriščanje dolomita.
Od države pričakuje, da bo jasno opredelila pristojnosti ter zagotovila sanacijo in nadaljnjo rabo območja skladno s prostorskimi akti in zakonodajo. Ob tem je opozoril tudi na razpršeno lastništvo zemljišč po stečaju družbe Vegrad, kar dodatno zapleta reševanje vprašanja odgovornosti.
Državni svet je po predstavitvi vprašanja in glasovanja sprejel sklep k Dermolovemu vprašanju glede omenjenih postopkov in rokov ter ga poslal na ministrstvo za naravne vire in prostor.
Koncesija za izrabo kamnoloma je potekla že junija 2023, v zadnjem obdobju pa so na območju zaznali posege, ki po navedbah velenjske občine vzbujajo zaskrbljenost zaradi morebitnih nepravilnosti pri rabi prostora in obremenjevanja okolja.
Na velenjski občini in skupni občinski upravi Saša regije so tako v zadnjih letih prejeli več opozoril občanov o domnevnih nedovoljenih posegih na območju, od odlaganja in zakopavanja gradbenih odpadkov do poseka dreves. Opozarjajo tudi na možne vplive na vodotok in reko Pako. Problematiko je novembra lani obravnaval tudi velenjski mestni svet.
Novembra lani je skupna občinska uprava Saša regije zaprosila Inšpektorat RS za naravne vire in rudarstvo za informacije glede obravnave prijav. Opravljen je bil tudi terenski ogled, na katerem so po navedbah občine zaznali odkopavanja in večje količine odpadkov.
Rudarska inšpekcija je 4. decembra lani uvedla inšpekcijski nadzor, ki še poteka, del zadeve pa je bil odstopljen pristojnemu inšpektoratu zaradi poseka dreves.
