V Velenju v zadnjih desetletjih bistveno izboljšanje stanja okolja

V Velenju so pripravili Občinski program varstva okolja, ki vključuje podrobno analizo stanja okolja in akcijski program ukrepov za prihodnje obdobje. Program temelji na obsežnih strokovnih podlagah, analizah obstoječih podatkov ter rezultatih dveh delavnic, v katerih je aktivno sodelovala tudi zainteresirana javnost. Analize kažejo, da se je stanje okolja v Šaleški dolini v primerjavi z obdobjem pred dvajsetimi ali več leti bistveno izboljšalo, s tem pa tudi kakovost bivanja.

Občinski program varstva okolja temelji na metodologiji, ki jo uporablja tudi država, ter vključuje celovit pristop od analize stanja do načrtovanja ukrepov. Poseben poudarek je bil namenjen ukrepom, na katere ima občina neposreden vpliv, hkrati pa program upošteva tudi širši zakonodajni in razvojni okvir.

Okoljski kazalniki, kot so kakovost zraka, vode in splošna obremenjenost okolja, so danes zelo dobri, boljši kot v drugih primerljivih urbanih območjih.

Šaleška dolina predstavlja primer uspešne preobrazbe iz izrazito industrijskega okolja v prostor, kjer se kakovost bivanja stalno izboljšuje, poudarjajo na Mestni občini Velenje.

Na področju kakovosti zraka meritve kažejo, da koncentracije večine onesnaževal v zadnjih letih ne presegajo zakonsko določenih vrednosti, pri čemer ostaja širši izziv predvsem ozon. Tudi na področju voda je stanje dobro, kljub temu pa ostajajo posamezni izzivi, povezani z zgodovinskimi obremenitvami prostora in vplivi nekdanjih industrijskih dejavnosti.

Kot pomemben napredek se kaže tudi sanacija vplivov energetike in industrije, ki sta bila v preteklosti ključna dejavnika obremenjevanja okolja.

Promet v zadnjem obdobju ni več glavni vir delcev, večji vpliv predstavljajo individualna kurišča, zlasti na območjih, kjer ni daljinskega ogrevanja.

Na področju kakovosti zraka danes razpolagajo tudi z naprednejšimi meritvami prašnih delcev PM10 oziroma črnega ogljika, ki ga v Mestni občini Velenje kot edini občini v Sloveniji spremljajo tudi glede na izvor onesnaženja. Analize kažejo, da promet v zadnjem obdobju ni več glavni vir teh delcev, temveč večji vpliv predstavljajo individualna kurišča, zlasti na območjih, kjer ni daljinskega ogrevanja, na primer v Vinski Gori. Tudi zato ostaja širjenje sistema daljinskega ogrevanja eden ključnih ukrepov za nadaljnje izboljševanje kakovosti zraka. Več kot bo uporabnikov, priključenih na daljinsko ogrevanje, boljši bodo učinki na bivalno okolje, ob tem poudarjajo na občini.

Kljub temu se kot pomemben izziv prihodnjega obdobja izpostavlja tudi promet, kar so potrdili tako izmerjeni podatki kot tudi sodelujoči na delavnicah. Promet namreč vpliva na kakovost zraka, hrup in prostor ter predstavlja področje, kjer bodo potrebni dodatni ukrepi in dolgoročne rešitve.

Akcijski del programa opredeljuje ključne cilje na področjih zraka, voda, tal, odpadkov, hrupa in narave.

Med najpomembnejšimi so izboljšanje kakovosti zraka, trajnostno upravljanje voda, sanacija degradiranih območij, učinkovitejše ravnanje z odpadki ter ohranjanje zelenih površin in biotske raznovrstnosti.

Nov program nadgrajuje predhodni program varstva okolja ter izhaja iz že izvedenih ukrepov in doseženih rezultatov. Pri pripravi so sodelovale strokovne službe občine in številni deležniki, kar zagotavlja, da so ukrepi realni, izvedljivi in usmerjeni v področja, kjer so še možnosti izboljšav na področju varstva okolja.