Kot je za STA pojasnila vodja kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Tea Knapič, na podlagi rezultatov monitoringa, ki ga izvajajo v okviru raziskovalnega programa Nadzor prenašalcev povzročiteljev bolezni v Sloveniji, na izbranih vzorčevalnih mestih ne opažajo povečanja številčnosti klopov vrste Ixodes ricinus, ki je glavni prenašalec lymske borelioze na človeka pri nas. Bolezen se sicer pojavlja preko celega leta, vendar je najpogostejša od februarja do novembra. “V primerjavi s preteklimi leti so preliminarni podatki letošnje sezone zelo primerljivi s povprečjem zadnjih sezon,” je povedala.
V zgodnjem spomladanskem obdobju so sicer zaznali nekoliko večjo aktivnost klopov, vendar se je ta v nadaljevanju poletja po njenih besedah bistveno zmanjšala, predvsem zaradi izrazitega sušnega obdobja in visokih temperatur. Klopi so namreč zelo občutljivi na izsuševanje, zato se v vročih in suhih pogojih umikajo v globlje plasti vegetacije, kjer so težje zaznavni in manj aktivni.
Mile zime in vlažne pomladi ojačajo dejavnost klopov
Zato razlogi za porast prijavljenih primerov lymske borelioze po njenem mnenju najverjetneje niso povezani s številčnostjo prenašalcev. “Pojasnilo za ta pojav je v domeni zdravstvene stroke, vendar lahko domnevamo, da gre za kombinacijo dejavnikov: ugodnih vremenskih razmer za aktivnosti v naravi, visoke aktivnosti klopov v zgodnji sezoni in morda tudi večje ozaveščenosti ali spremenjenega načina poročanja o okužbah,” je poudarila.
Pojasnila je, da se klopi razvijajo v štirih razvojnih stadijih: jajčece, ličinka, nimfa in odrasla žival. Za prehod v vsak naslednji stadij potrebujejo obrok krvi, ki ga pridobijo s sesanjem na gostitelju, najpogosteje so to majhni sesalci, ptice ali večje živali, vključno s človekom. Poleg prisotnosti gostiteljev so za njihov razvoj ključni tudi ustrezni okoljski pogoji, predvsem dovolj visoka zračna vlaga in zmerne temperature. V zelo sušnih ali vročih razmerah klopi postanejo neaktivni ali odmrejo.
Popolna odprava klopov ni zaželena
Čeprav se izraz “boj proti klopom” pogosto uporablja, pa je Knapič opozorila, da gre za naravno prisotne členonožce z vlogo v ekosistemih. Popolna odprava klopov, kot pravi, ni realna in tudi ne zaželena. Ključno je torej zmanjševanje tveganja za stik z njimi in preprečevanje okužb pri ljudeh in živalih. “To vključuje informiranje javnosti, osebno zaščito, spremljanje razširjenosti klopov ter razvoj metod zgodnjega odkrivanja povzročiteljev bolezni, ki jih klopi prenašajo,” je povedala.
Za zaščito pred klopi ključna preventiva
Preventiva je ključna za zaščito pred klopi. Zato pred odhodom v naravo, zlasti v gozdove, travnike in zaraščene površine, Knapič priporoča primerno oblačilo: dolge hlače in rokavi, svetla oblačila, da klopa hitreje opazimo, hlačnice zataknjene v nogavice. Ob daljšem bivanju v naravi priporočajo uporabo repelentov, ki odganjajo klope.
Po vrnitvi domov je nujen temeljit pregled telesa (predvsem pregibi, lasišče, pazduhe, dimlje), prhanje in pranje oblačil pri visokih temperaturah. Če klopa odkrijemo prisesanega, ga odstranimo čim prej, brez mazil, olj ali obračanja. Priporočamo uporabo koničaste pincete: klopa primemo čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Neprimerno odstranjevanje (mazanje, draženje) lahko poveča tveganje za okužbo, saj spodbuja izločanje sline.
Ker klopi ogrožajo tudi hišne ljubljenčke, predvsem pse in mačke, za zaščito priporoča uporabo veterinarsko odobrena zaščitna sredstva, kot so ampule, ovratnice, tablete z repelentnim učinkom. Pomembna je tudi redna kontrola živali po sprehodih, česanje in pravočasno odstranjevanje klopov, če jih najdemo, je še dodala Knapič.
Vir: STA
