Lani se je zavrglo 168.318 ton hrane ali za 2 % več kot leto prej oziroma v povprečju 79 kg na prebivalca. Večino porasta gre pripisati večji količini odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane. Ta se je v primerjavi z letom prej povečala za nekaj manj kot petino, ker so bile zavržene večje količine snovi, neprimernih za uživanje ali predelavo. Malenkost več odpadne hrane je nastalo tudi v gospodinjstvih (za 2 %) in trgovini z živili (za 1 %), za 4 % manj pa v gostinstvu in strežbi hrane.
Po SURS-ovi oceni se je delež užitnega dela v odpadni hrani lani zmanjšal za eno odstotno točko in obsegal 60.600 ton ali 36 % skupne količine, preostalih 107.700 ton ali 64 % pa je bil neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi.
Največ odpadne hrane, 44 % ali 73.600 ton, je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec je tako doma v lanskem letu zavrgel v povprečju 35 kg hrane, pri čemer bi bila užitna še tretjina oz. 11 kg.
V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 32 % odpadne hrane, v proizvodnji hrane 15 %, najmanj, 9 %, pa v dejavnosti trgovine z živili.
Skupno skoraj štiri petine odpadne hrane predelane v bioplinarnah in kompostarnah
Največ odpadne hrane je bilo predelane anaerobno v bioplinarnah (45 %), sledila je aerobna predelava v kompostarnah (34 %). V obratih za mehansko-biološko obdelavo (MBO) mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 19 % odpadne hrane. Preostala 2 % celotne količine odpadne hrane pa sta bila obdelana z drugimi postopki, kot so sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave.
Vir: SURS
