Podatke za posamezno občino najdete na povezavi.
[preberi-tudi]
Veliko kazalnikov je pozitivnih
V savinjski statistični regiji beležijo nadpovprečne rezultate pri udeležbi v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka (Program Svit, Zora in DORA). Viden je tudi stalni trend zmanjševanja poškodovanih v transportnih nezgodah in nadpovprečna uporaba pomoči na domu. Upada število hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih in ugodno se zmanjšuje število obolelih s klopnim meningoencefalitisom. V letu 2024 se po presežni umrljivosti zaradi covida-19 nadaljuje trend zmanjševanja umrljivosti prebivalcev glede na občino stalnega prebivališča, čeprav so podatki skozi vsa leta nad povprečjem za Slovenijo. To je odraz predvsem manjše umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja ter raka. Ugoden je tudi trend upadanja umrljivosti zaradi samomora, hkrati pa se zmanjšuje število prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj.
Prekomerna prehranjenost otrok in odraslih
Pri podatkih za savinjsko regijo je zaznati manj ugoden trend v deležu odraslih s povečano telesno maso. Delež odraslih oseb, ki imajo indeks telesne mase (ITM) enak ali nad 25,0, je v letu 2024 znašal 64,9 % in je bil nad slovenskim povprečjem (59,8 %). Delež je porastel za 5,1 odstotnih točk v primerjavi z letom 2016.
V vseh občinah savinjske regije je delež prekomerno prehranjenih odraslih višji od slovenskega povprečja, edina izjema je Mestna občina Celje
Zaskrbljujoči so tudi podatki za otroke in mladostnike. V savinjski regiji je namreč delež prekomerno prehranjenih otrok in mladostnikov leta 2024 presegal slovensko povprečje, znašal je 26,3 % (povprečje za Slovenijo je bilo 24,2 %).
Bolniška odsotnost
Med podatki za savinjsko regijo zaznavamo tudi manj ugoden trend bolniške odsotnosti. Povprečno število dni bolniške odsotnosti na delovno aktivnega prebivalca namreč od leta 2014 statistično značilno narašča in je v celotnem obdobju nad slovenskim povprečjem. V letu 2024 je znašala bolniška odsotnost 23,3 dni na delovno aktivnega prebivalca (povprečje za Slovenijo 20,5 dni)
V regiji je še nekaj kazalnikov, ki bi jih bilo potrebno izboljšati. Med njimi so precepljenost proti pnevmokokom, ošpicam, mumpsu in rdečkam ter davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b, otroški paralizi in hepatitisu B.
Povečala se je tudi stopnja novih primerov raka, kar vključuje tudi raka pljuč in dojke. V regiji beležimo glede na slovensko povprečje višje stopnje hospitalizacij zaradi možganske in srčne kapi ter zlomov kolka pri starejših osebah. Približno 30 % prebivalcev v regiji ocenjuje svoje okolje kot hrupno.
