Zasvojenost v starosti je pogosto zelo spregledano področje, je za STA pojasnil predsednik Gerontološkega društva Slovenije Amir Crnojević. "Ko smo organizirali ta strokovni posvet, smo ugotovili, da se s tem področjem v Sloveniji ukvarja zelo malo strokovnjakov. Zelo veliko zasvojenosti se naslavlja predvsem pri mladih oziroma pri aktivni populaciji, starejši pa so tukaj popolnoma prezrti," je poudaril. Prepričan je, da je današnji strokovni posvet korak v pravo smer, saj odpira temo in spodbuja raziskave, usmerjene v to starostno skupino.
V starosti je tako kot v drugih življenjskih obdobjih alkohol najpogosteje zlorabljena droga, je pojasnila Mirjana Radovanović z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Pri tem je opozorila, da je področje legalnih odvisnosti visoko stigmatizirano tudi v zdravstvu. "Izbrani osebni zdravniki povedo, da jim je zelo težko govoriti o zlorabi alkohola, substanc in zdravil s svojimi starejšimi pacienti, še posebej tistimi, ki navzven delujejo zelo urejeno," je poudarila.
Dodala je, da je pri starejših prav tako večkrat težje ugotoviti, ali so težave, kot so nepojasnjeni padci in motnje spomina, posledice staranja in s tem povezanih bolezni, ali gre morda za zlorabo alkohola ali zdravil. Po besedah Radovanović je v tej populaciji izredno pomembno sodelovanje svojcev, ki jih je treba pritegniti, da prepoznajo težave in sprejmejo, da je zdravljenje smiselno.
Vesna Mejak z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana je medtem poudarila, da se starejši soočajo tudi z zlorabo psihoaktivnih snovi oziroma odvisnostjo od prepovedanih drog, ki je tradicionalno povezana z ljudmi v zgodnji do srednji odraslosti. Starejši uporabniki predstavljajo heterogeno skupino, ki vključuje posameznike z dolgoletno uporabo kot tudi tiste, ki so substance začeli uporabljati kasneje v življenju.
Po njenih besedah raziskave kažejo, da so poleg alkohola najpogosteje zlorabljene substance pri starejših marihuana in benzodiazepini oziroma zdravila na recept.
Velik del starejših uporabnikov se po njenih besedah sooča tudi s socialno izolacijo, stanovanjskimi težavami oziroma brezdomstvom ter ekonomskimi težavami, saj pogosto niso bili vključeni v redna delovna razmerja in so bili odvisni predvsem od socialnih prejemkov. Posledično imajo slabšo socialno mrežo in socialne spretnosti, kar utrjuje marginalizacijo in izolacijo.
Med dejavniki tveganja za odvisnost pri starejših je nanizala neprostovoljno upokojitev, izgubo partnerja ali družinskega člana, zdravstvene težave, socialno izolacijo, duševne motnje, kognitivni upad, ekonomske težave in zgodovino zlorabe psihoaktivnih snovi. Med najpomembnejšimi ovirami pri obravnavi medtem vidi negativna stališča (enkrat odvisnik vedno odvisnik) in sprejemljiv odnos okolice, ki uporabo drog pri starejši dojema kot njihov "zadnji užitek".
