Policisti bodo poostreno preverjali vsebnost alkohola v izdihanem zraku in izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu.
Agencija za varnost prometa in Policija pozivata k odgovorni vožnji: “Že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. Če se odpravljate na dogodek, kjer je verjetnost, da boste uživali alkohol, vnaprej načrtujte, kako boste varno prišli domov. V prazničnem času bodite odgovorni in se udeležbi v prometu pod vplivom alkohola in drog odpovejte!”
“Na vse voznike apeliramo, da kljub prazničnemu mesecu, kljub velikemu številu praznovanj razmišljajo, kako bodo prišli domov s tega praznovanja. Predlagamo, da si izberejo alternativne prevoze, kot so javni prevoz, taksi vozila ali da jih pridejo iskat svojci, prijatelji, in da to novo leto pričakamo zadovoljni in da nad nami ne bo sence, ki bi jo povzročila prometna nesreča zaradi vožnje pod vplivom alkohola,” je opozoril mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.
Kar desetina vseh prometnih nesreč je povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola in drog, še bolj pretresljivo pa je, da takšni vozniki povzročijo kar 29 odstotkov vseh smrtnih žrtev.
Mag. Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa: “Kako uničujoče posledice lahko ima vožnja pod vplivom alkohola in psihoaktivnih snovi, na Agenciji za varnost prometa opozarjamo znova in znova. A ravno praznični dnevi, prežeti z zabavami, vse prepogosto prinesejo tudi nevarno kombinacijo alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. Šokantno dejstvo: v naši letošnji anketi je kar 61 odstotkov vprašanih priznalo, da so po uživanju psihoaktivnih snovi sedli za volan. Kot da to ni dovolj, je skoraj polovica od teh zaužila še alkohol! Rezultati na cestah so tragični. Kar desetina vseh prometnih nesreč je povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola in drog, še bolj pretresljivo pa je, da takšni vozniki povzročijo kar 29 odstotkov vseh smrtnih žrtev. Praznični čas je tudi v prometu priložnost, da pokažemo odgovornost in skrb za druge. Dogovorite se za treznega voznika in ga nagradite za njegovo skrbnost – velja že preprosto ‘hvala’. Naše življenje in življenja drugih na cestah so v naših rokah – in skupna odgovornost je, da to zavedanje postane in ostane naša vsakdanja praksa.”
Že pri koncentraciji 0,5 promila alkohola se verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila pa 8-krat poveča
Na Javni agenciji RS za varnost prometa skupaj s ključnimi deležniki prometne varnosti vse leto ozaveščajo vse udeležence v prometu, posebej pa mlajše, o popolni nezdružljivosti vožnje in alkohola, ravno tako pa tudi uživanja psihoaktivnih snovi. Že pri koncentraciji 0,5 promila alkohola se verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča za kar 22-krat!
Vsaka droga ima svoje značilne akutne učinke in okvirno trajanje teh učinkov. Trajanje učinkov droge oziroma čas, ko je oseba pod njenim vplivom, pa je odvisen tudi od količine in načina uporabe droge ter individualnih dejavnikov posameznika, kot so npr. starost, telesna teža, metabolizem in splošno zdravstveno stanje.
Alkoholizirani udeleženci v prometu do konca letošnjega novembra povzročili 1365 prometnih nesreč
Do konca letošnjega novembra so zabeležili 1.365 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci v prometu. To pomeni 0,1 % manj prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani (1.437). V teh nesrečah je življenje izgubilo 17 oseb, enako kot lani. Prav tako beležimo enako število hudo telesno poškodovanih (letos 120, lani 120) in za 6,8 % več lažje poškodovanih (letos 579, lani 542). Povprečna stopnja alkoholiziranosti v vseh prometnih nesrečah je znašala 1.38 promila (lani 1.38 promila), v smrtnih prometnih nesrečah pa 1,43 promila (lani 1,20). Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola so v starostnih skupinah 25-34 in 35-44 let, glede na vrsto udeležbe pa je največ povzročiteljev med vozniki osebnih vozil. Zaskrbljujoče pa je, da so najmlajši alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč, stari od 15 do 17 let, letos povzročili za petino več prometnih nesreč kot v enakem lanskem obdobju.
Alkoholizirani povzročitelji so smrtne prometne nesreče povzročili najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne strani/smeri vožnje. Policisti so v enajstih mesecih letos odredili 407.946 alkotestov (428.119 lani), od tega je bilo 9.440 pozitivnih (10.719 lani) in 222 (243 lani) odklonjenih. Odredili so 1.278 (1.386 lani) strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 188 pozitivnih in (253 lani) ter 677 odklonjenih (747 lani) in pridržali 509 (634 lani) voznikov motornih vozil.
V enajstih mesecih letošnjega leta je bil pri povzročiteljih prometnih nesrečah strokovni pregled na droge pozitiven v 91 primerih (84 lani) in v 28 primerih odklonjen strokovni pregled (34 lani).
Vir: SZJ GPU/policija.si