Od leta 2021 so e-skiroji zakonsko opredeljeni kot lahka motorna vozila s hitrostjo do 25 km/h.

V letu 2024 so zabeležili 268 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki e-skirojev. To je 12 odstotkov več kot leto prej. Čeprav v zadnjih dveh letih ni bilo smrtnih žrtev, pa je število huje telesno poškodovanih naraslo za kar 29 odstotkov – s 30 (v 2023) na 42 (v 2024). Do 12. maja letos beležijo 50 prometnih nesreč, v katerih se je huje poškodovalo 9 voznikov e-skirojev, 35 pa lažje. Več kot polovica voznikov v nesrečah ni uporabljala zaščitne čelade.

E-skiro ni igrača

Mag. Saša Jevšnik Kafol, namestnica direktorice AVP, poudarja, da e-skiroji dosegajo hitrosti do 25 km/h, a imajo nizko stabilnost in majhna kolesa. Brez čelade, znanja in izkušenj uporabnikov so poškodbe pogosto hude. »Žal ugotavljamo tudi, da prodajalci e-skirojev javno ponujajo odklepanje teh vozil, kar pomeni, da e-skiroji dosegajo tudi bistveno višje hitrosti. Posledično so poškodbe ob nesrečah tudi veliko hujše, primerljive z motorističnimi.« Na AVP si zato z nacionalno preventivno akcijo Mikromobilnost, z novimi izobraževalnimi programi za devetošolce in z aktivnim sodelovanjem pri pripravi zakonodaje prizadevajo za večjo osveščenost uporabnikov in boljšo ureditev tega področja. Predloge za spremembo zakonodaje so vključili tudi v Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030. Med ključnimi predlogi so: obvezna uporaba zaščitne čelade za vse uporabnike e-skirojev, uvedba osnovnega usposabljanja po vzoru kolesarskega izpita, dvig minimalne starosti za vožnjo na vsaj 15 let – po priporočilu Evropskega sveta za varnost v prometu celo na 16. Predlagajo tudi uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti, vzpostavitev evidence e-skirojev in možnost odvzema tehnično neustreznih vozil ter povečanje pristojnosti policije, redarstva in inšpekcijskih služb pri nadzoru e-skirojev.

V tujini so šli celo dlje in po nekaterih mestih prepovedali uporabo e-skirojev v petek in soboto ponoči (od 23. do 6. ure) ter znižali dovoljene hitrosti po mestnih središčih in v okolici vrtcev, šol na 15 km/h. Ugotovili so namreč, da je ravno prepoved uporabe e-skirojev ponoči med vikendi za skoraj 50 % znižala število prometnih nesreč z e-skiroji. Takrat se namreč tudi največ voznikov vozi pod vplivom alkohola in drog.

Zdravniki: Resne poškodbe so vse pogostejše

Uroš Tominc, dr. med., vodja Urgentnega kirurškega bloka na UKC Ljubljana, navaja, da so v letu 2024 obravnavali 596 poškodovanih uporabnikov skirojev, v letu 2023 pa 661. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so zabeležili že 125 padcev z e-skirojem oziroma navadnim skirojem (UKCLJ v svoji bazi podatkov ne loči med uporabniki e-skirojev in »navadnih« skirojev.) Največ poškodb se zgodi med junijem in septembrom, predvsem gre za poškodbe glave, zapestij in prsnega koša. Dr. Tominc dodaja, da gre predvsem za resne poškodbe mišično-skeletnega sistema podobne poškodbam, ki jih beležijo pri kolesarjih in motoristih ter jih ni mogoče primerjati s poškodbami na navadnih skirojih.

Policija: Nadzor hitrosti in pogoste kršitve

Policija je lani zabeležila 929 kršitev cestnoprometnih predpisov pri voznikih e-skirojev, letos do 8. maja pa že 207. Med najpogostejšimi so vožnja v napačni smeri, vožnja brez čelade ter vožnja pod vplivom alkohola. Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi pojasnjuje, da e-skiroji pogosto presegajo dovoljene hitrosti. Policija zato uporablja posebne naprave za merjenje hitrosti, saj teh vozil ni mogoče preveriti na tehničnem pregledu. Predstavili so jo tudi na dogodku.

Policisti bodo v obdobju nacionalne akcije svojo nadzorno dejavnost usmerili prav v ta ravnanja udeležencev cestnega prometa, torej v preveliko hitrost in prej naštete kršitve. Namen nadzora je zmanjšati število in posledice prometnih nesreč ter hkrati izboljšati varnost cestnega prometa.

»Naši preventivni nasveti so usmerjeni predvsem v opozarjanje udeležencev cestnega prometa, naj uporabljajo čelado, naj poskrbijo za svojo vidnost, tehnično brezhibnost prevoznega sredstva in upoštevajo cestnoprometne predpise. Obenem se morajo zavedati, da si cesto delijo z drugimi udeleženci cestnega prometa, ki jih pogosto ne opazijo, zato morajo biti pozorni tudi nanje,” je še povedal mag. Kapun.

Kot je povedal Dominik Treber, inšpektor svetnik iz Tržnega inšpektorata RS, so aprila začeli izvajati nadzore električnih koles in skirojev ter nadzor nad oglaševanjem možnosti »odklepanja« povečanja hitrosti e-skirojev. “Odklepanje skirojev” se nanaša na tehnični postopek, s katerim se odstrani ali zaobide tovarniško nastavljeno omejitev največje hitrosti električnega skiroja, kar pa trenutno ni izrecno prepovedano v slovenski zakonodaji. »Pri nadzoru električnih skirojev in električnih koles smo odkrili veliko število neskladnih proizvodov na trgu Republike Slovenije. Zato bomo z ustreznimi nadzori v skladu z letnim načrtom nadaljevali, z namenom ureditve trga električnih skirojev in koles ter zagotavljanja večje varnosti za potrošnike.« Kot nadzorni organ so zato predlagali naslednje zakonodajne spremembe: prepoved ali strožjo regulacijo odklepanja električnih skirojev ter obvezno nošenje homologirane motoristične čelade za vse uporabnike električnih skirojev.

E-skiroji so dostopni širokemu krogu uporabnikov, predvsem mlajši populaciji, ki jih uporablja brez predhodnega usposabljanja. Pri tem na AVP apelirajo predvsem na starše, ki puščajo samostojno uporabo otrokom in najstnikom, ki imajo slabšo zaznavo dogajanja v prometu kot odrasel človek. Nujna je pravilna in odgovorna vožnja, z zavedanjem, da gre za lahko motorno vozilo, ki ni namenjeno igri, vožnji po pločniku ali prevažanju drugih oseb in predmetov. Ker se poleg vse večjega števila lastniških e-skirojev širijo tudi možnosti izposoje teh lahkih motornih vozil, AVP vse uporabnike vnovič poziva k odgovorni vožnji.

_{Agencija za varnost prometa}