Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) in druge sorodne tujerodne vrste iz rodu Ambrosia sodijo med škodljive rastline. Zaradi svoje razširjenosti predstavlja pelinolistna ambrozija trdovraten plevel, ki povzroča težave in dodatne stroške pri pridelavi kmetijskih rastlin. Posebno izrazita je škoda v ekološki pridelavi in na vodovarstvenih območjih, kjer lahko občutno zmanjša pridelek.
Poleg gospodarske škode ambrozija ogroža tudi zdravje ljudi, saj njeni pelodni delci pri občutljivih posameznikih sprožajo močne inhalacijske alergije in seneni nahod. Alergijske reakcije se lahko pojavijo tudi pri živalih – pri psih je ambrozija lahko eden izmed vzrokov za razvoj atopij.
Ker je nezahtevna glede rastnih pogojev, se ambrozija pogosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih zemljiščih, pa tudi tam, kjer je zemlja zaradi gradbenih posegov ali drugih dejavnikov preorana oziroma premešana. Najpogosteje jo najdemo ob cestah, železniških progah, bregovih rek in potokov, pa tudi na slabo vzdrževanih javnih površinah in zapuščenih gradbiščih. S takšnih območij se hitro širi tudi na kmetijske površine.
V Sloveniji je pelinolistna ambrozija prisotna skoraj po celotnem ozemlju, v večini primerov v posamičnih žariščih, ki zahtevajo pozorno spremljanje in pravočasno ukrepanje.
Za učinkovito preprečevanje širjenja in zmanjševanje zaraščanja površin z ambrozijo je že od leta 2010 z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia predpisano obvezno zatiranje te invazivne rastline.
Odgovornost za odstranjevanje ambrozije nosijo vsi imetniki zemljišč – tako lastniki kot najemniki, ne glede na to, ali gre za kmetijske ali nekmetijske površine. Vsak mora poskrbeti, da ambrozija ne zacveti in ne tvori semen.
Obveznost velja za upravljavce cest, železnic, letališč, parkov, pa tudi za občine, kmetovalce, vrtičkarje in vse druge, ki upravljajo ali uporabljajo zemljišča. Le s skupnim in odgovornim pristopom lahko omejimo širjenje te škodljive rastline.
Kako preprečiti škodljive vplive pelinolistne ambrozije?
Učinkovito omejevanje škodljivih vplivov pelinolistne ambrozije je mogoče le z doslednim odstranjevanjem rastlin pred cvetenjem in preprečevanjem tvorbe semen, s katerimi se hitro širi v okolje.
Rastline je treba izpuliti skupaj s koreninami, še preden zacvetijo ali tvorijo semena. Možno je tudi odstranjevanje nadzemnega dela rastline na način, da v istem letu ne zraste znova, ali pa se jo večkrat pokosi v času rastne dobe. Cvetočih rastlin nikakor ne smemo odlagati na kompost, saj se s tem nevarnost širjenja še poveča.
Cvetenje ambrozije se običajno začne sredi julija in traja do konca oktobra, s poudarkom v avgustu in začetku septembra. Zaradi izjemno hitre ponovne rasti po košnji morajo imetniki zemljišč redno spremljati stanje na svojih površinah in po potrebi večkrat letno izvesti dodatne ukrepe zatiranja – vse z namenom, da preprečijo nastanek semen.
Ker se ambrozija pogosto zamenjuje z drugimi rastlinami, je pri prepoznavanju potrebna posebna pozornost. Najpogosteje jo zamenjujejo z navadnim pelinom (Artemisia vulgaris), ki se od ambrozije razlikuje po svetlejši spodnji strani listov. Do zamenjav prihaja tudi z drugimi vrstami pelina (Artemisia sp.), zlatimi rozgami, vratiči (Tanacetum sp.), rmani (Achillea sp.), mrkači (Bidens sp.) in žametnicami (Tagetes sp.).
Vir: Gov.si
