Udeleženci predavanja »Zeleni kotički za zdravo življenje: pomen narave v urbanem okolju« spoznavali pomen zelenih površin v mestih

Center za pravični prehod, ki deluje v okviru Razvojne agencije SAŠA, je včeraj, 22. aprila, pripravil predavanje in delavnico z naslovom »Zeleni kotički za zdravo življenje: pomen narave v urbanem okolju«. Na predavanju Špele Berlot Veselko iz CIPRE Slovenija ter na terenski delavnici, ki jo je vodil Jernej Mazej, so udeleženci spoznali pomen zelenih površin v mestih ter pridobili koristne informacije o nabiranju divjih užitnih rastlin v okolici mest.

Dogodek je poudaril ključno vlogo mestnega zelenja pri izboljševanju kakovosti bivanja ter pri soočanju s sodobnimi okoljskimi izzivi.

Zelene površine niso le estetski dodatek, temveč nepogrešljiv del zdravega in kakovostnega bivalnega okolja. Prispevajo k čistejšemu in hladnejšemu zraku, blažijo hrup, ponujajo prostor za rekreacijo in druženje ter ugodno vplivajo na telesno in duševno zdravje prebivalcev.

Posebej pomembno je, da so te površine čim bolj raznolike – tako po vrstah rastlin kot po svoji funkciji. Večja biotska pestrost namreč pomeni večjo odpornost na spremembe in učinkovitejše delovanje ekosistemskih storitev.

V kontekstu blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe zelene površine igrajo dvojno vlogo:

zmanjšujejo vplive podnebnih sprememb, npr. z vezavo ogljika in hlajenjem okolja ter
hkrati pomagajo mestom, da se nanje prilagodijo, preko zadrževanja padavinskih voda in zmanjševanjem tveganja poplav.

Eden ključnih pojavov v mestih je mestni toplotni otok, kjer so temperature zaradi betona, asfalta in pomanjkanja vegetacije bistveno višje kot v okolici. Drevesa, parki in druge zelene površine, tudi zelene strehe dokazano znižujejo temperature in ustvarjajo prijetnejšo mikroklimo, še posebej v poletnih mesecih.

Udeleženci predavanja so se seznanili tudi z konceptom 3–30–300

Udeležencem predavanja je bil predstavljen tudi koncept 3-30-300, ki določa, da bi morala biti urbana zelena območja oblikovana na način, da vsakdo vidi 3 drevesa iz svojega doma, da ima vsaka soseska 30-odstotno pokritost z drevesi, ter da ima vsakdo v razdalji 300 metrov od svojega doma dostop do parka ali druge zelene površine.

Pomemben poudarek dogodka je bil namenjen strategiji za hlajenje mest, ki vključujejo načrtno sajenje podnebno odpornih drevesnih in rastlinskih vrst, ohranjanje zelenih koridorjev, uvajanje zelenih streh ter uporabo naravnih rešitev za učinkovito upravljanje z vodo.

Takšne strategije morajo temeljiti na sistemskem upravljanju in načrtovanju zelenih površin, kar pomeni dolgoročno, premišljeno in strokovno podprto urejanje urbanega prostora. Ob tem pa ne gre zanemariti na vlogo posameznika pri ohranjanju in varovanju mestnega zelenja, vse od odgovorne rabe zasebnih in javnih površin do aktivnega sodelovanja pri skrbi za skupni prostor.

Foto: Center za pravični prehod SAŠA

Udeleženci so se na terenski delavnici spoznali z užitnimi rastlinami in njihovo uporabo

V drugem delu so se udeleženci na terenski delavnici spoznali tudi z užitnimi rastlinami, ki uspevajo v mestnem okolju in njegovi bližini ter pridobili praktična znanja o njihovi prepoznavi in uporabi v kulinariki.

Sklep dogodka je jasen: kakovost življenja v mestih je tesno povezana z obsegom, kakovostjo in raznolikostjo zelenih površin. Z ustreznim načrtovanjem, učinkovitim upravljanjem in sodelovanjem skupnosti lahko soustvarjamo mesta, ki so bolj zdrava, odporna in prijetna za vse.