Svetovni dan varnosti hrane je bil razglašen decembra 2018 s strani Generalne skupščine Združenih narodov z namenom ozaveščanja o ključni vlogi varne hrane za zdravje posameznika, dobrobit družbe in trajnostno prihodnost. Varna hrana rešuje življenja – ni le temelj prehranske varnosti, temveč pomembno prispeva k preprečevanju bolezni, ki se prenašajo s hrano. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto za tovrstnimi boleznimi zboli kar 600 milijonov ljudi, največkrat so prizadeti najranljivejši – otroci in revni. Te bolezni povzročijo približno 420.000 prezgodnjih smrti letno, čeprav bi jih bilo mogoče z ustreznimi ukrepi preprečiti.
Pomen znanosti za varnost hrane
Letošnja tema svetovnega dne varnosti hrane poudarja nepogrešljivo vlogo znanosti pri zagotavljanju varne hrane. Znanstvena spoznanja so ključna za zmanjševanje tveganja za bolezni, zniževanje stroškov v prehranski verigi in – nenazadnje – za reševanje življenj.
V svetu, kjer na varnost hrane vplivajo globalizacija, podnebne spremembe, naravne nesreče, izbruhi bolezni in hitri tehnološki razvoj, so izzivi vse večji. Takšni dejavniki lahko močno ogrozijo zdravje ljudi ter povzročijo gospodarsko škodo. Zato je nujno, da ves čas spremljamo dogajanje v prehranski verigi, krepimo znanje, skrbimo za usposabljanje vseh deležnikov in izboljšujemo prakse.
Znanost nam omogoča boljše razumevanje tveganj in razvoj sodobnih, učinkovitih rešitev, s katerimi lahko zagotovimo večjo varnost hrane – danes in v prihodnosti.
Na konferenci Varnost hrane: znanost v akciji, ki bo potekala v ponedeljek, 9. junija 2025, v organizaciji Državnega sveta Republike Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, EFSA informacijske točke ter mreže European Declaration on Food, Technology and Nutrition, bodo domači in tuji strokovnjaki osvetlili pomen znanosti za zagotavljanje varnosti hrane. Predstavitve bodo ponudile vpogled v aktualne izzive in prakse z globalnega, regionalnega in nacionalnega vidika.
Varnost hrane je skupna odgovornost
Za varnost hrane smo odgovorni vsi – od pridelovalcev in predelovalcev do nadzornih organov, trgovcev in potrošnikov. Vsak člen v prehranski verigi mora upoštevati uveljavljene standarde, dobre prakse in smernice, ki temeljijo na znanstvenih spoznanjih. Ta nam pomagajo razumeti, kako lahko pride do kontaminacije hrane in kakšna tveganja za zdravje to lahko povzroči.
Sistem varnosti hrane temelji na celovitem nadzoru, ki omogoča sprotno zaznavanje tveganj in pravočasno ukrepanje.
Sprejeti ukrepi zagotavljajo, da živila, ki niso varna za uživanje, ne pridejo na trg oziroma se iz prodaje nemudoma umaknejo. V ta namen so vzpostavljeni sistemi za prepoznavanje tveganj, povezanih z varnostjo živil, ter učinkoviti mehanizmi za hitro ukrepanje ob morebitnih neskladnostih.
Vsak izvajalec živilske dejavnosti mora natančno prepoznati in nadzorovati morebitna tveganja, s pomočjo sledljivosti in pravočasnega obveščanja o ugotovljenih nepravilnostih pa je mogoče hitro zaščititi potrošnike in s tem tudi javno zdravje. Ključno vlogo pri nadzoru ima inšpekcijska služba, ki preverja, ali so notranji sistemi nadzora pri posameznih deležnikih ustrezno vzpostavljeni in delujoči.
Pomemben del odgovornosti pa nosijo tudi potrošniki – z ustreznim ravnanjem z živili od trenutka nakupa do priprave in shranjevanja hrane doma lahko pomembno prispevajo k varnosti živil.
Varnost hrane je torej rezultat usklajenega delovanja vseh členov v agroživilski verigi, pristojnih institucij in potrošnikov. Temeljiti mora na medsebojnem zaupanju, natančnem nadzoru in pravočasni izmenjavi informacij.
Vir: gov.si
