Kot so ob svetovnem dnevu možganske kapi, 29. oktobru, zapisali v društvu, je možganska kap po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen, v Sloveniji jo letno doživi več kot 4000 ljudi, smrtnost je visoka. Možganska kap pogosteje prizadene starejše, lahko pa se pojavi tudi pri mladih. Dobra desetina bolnikov zaradi možganske kapi umre, približno polovica pa ostane pomembno nevrološko oškodovana.
Možganska kap je huda bolezen, praviloma nastopi nenadno, brez opozorila, ko se prekine dotok krvi v možgane. Do tega lahko pride zaradi pritiska krvi na del možganov ob možganski krvavitvi, veliko pogosteje pa zaradi zamašitve žile s krvnim strdkom.
V Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, ki združuje bolnike po možganski kapi ter njihove svojce in skrbnike, so zapisali, da znake kapi lahko prepoznamo s pomočjo besede GROM – govor, roka, obraz, minuta. Zato je zelo pomembno, da te znake prepoznamo hitro in tudi hitro ukrepamo.
Dejavniki tveganja za možgansko kap so sicer sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, visoka raven holesterola, debelost, nekatere motnje srčnega ritma, kot je na primer atrijska fibrilacija, ter tudi zaseden življenjski slog, depresija ter zdravju škodljive navade, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola.
V Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo te dni potekajo različne aktivnosti, s katerimi podpirajo letošnji svetovni dan možganske kapi, med drugim organizirajo hidroterapijo in telesno vadbo za člane klubov združenja tudi v novembru.
Vir: STA
