Na strokovnem svetu so obravnavali učne načrte za vse predmete osnovnošolskega izobraževalnega programa, vključno z učnimi načrti za šole z italijanskim in madžarskim učnim jezikom ter dvojezične šole na narodnostno mešanih območjih.

V nadaljevanju seje so sprejeli še učne načrte za obvezne predmete v izobraževalnih programih splošne in strokovne gimnazije. S tem korakom se zaključuje pomembna faza prenove gimnazijskih kurikularnih dokumentov, so zapisali na ministrstvu.

Strokovni svet se je v skladu s svojimi pristojnostmi seznanil tudi z dvema pomembnima dokumentoma, zaključnim poročilom o poskusu uvajanja posodobljenega koncepta prepoznavanja in vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi in s končnim poročilom o spremljanju uvajanja obveznega vsebinskega sklopa Aktivno državljanstvo v srednjih šolah.

“Določitev učnih načrtov je jasen dokaz, da smo v strokovni skupnosti sposobni delovati povezano in odgovorno, kadar gre za temeljna vprašanja prihodnosti našega izobraževanja. Verjamem, da smo s sprejetimi dokumenti naredili pomemben korak k sodobnemu, kakovostnemu in vključujočemu učnemu okolju za vse učence in dijake,” je po sprejemu prenovljenih učnih načrtov pojasnil predsednik strokovnega sveta za splošno izobraževanje Kristijan Musek Lešnik.

Velik pomen potrjenemu sklopu učnih načrtov, ki predstavljajo sklepno fazo celotne kurikularne prenove, je pritrdil tudi minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Kot je poudaril, gre za pomemben del celotnega sklopa posodobitev sistema vzgoje in izobraževanja.

“Zadnja faza prenove učnih načrtov prihaja v času, ko je sistem vzgoje in izobraževanja tudi sicer deležen korenitih sprememb za zagotavljanje kakovosti in razvoja, zato verjamem, da bomo s skupnimi napori v tem obdobju okrepili in modernizirali sistem po celotni vertikali, ter ga na ta način dobro opremili za sodobne izzive,” je dejal.

Vir: STA