Najmanj rojstev doslej: le 7,9 otroka na 1.000 prebivalcev

V Sloveniji se nadaljuje trend padanja števila rojstev. V letu 2024 se je rodilo skupno 16.875 otrok – 8.835 dečkov in 8.040 deklic – kar je najmanj doslej, odkar pri nas beležimo statistiko rojstev. V primerjavi z letom prej, ko je število rojstev prvič padlo pod 17.000, je to še dodaten 0,7-odstotni upad, oziroma 114 otrok manj kot predlani.

Rodnost je tako padla na 7,9 rojenih otrok na 1.000 prebivalcev, kar predstavlja najnižjo vrednost od leta 1922, ko so začeli sistematično spremljati tovrstne podatke na območju Slovenije.

Razmerje med številom rojenih dečkov in deklic, t. i. indeks maskulinitete, v Sloveniji dolgoročno znaša 105–106 dečkov na 100 deklic, a lahko med posameznimi leti rahlo niha. V zadnjih petih letih je povprečje znašalo 107, lani pa se je ta indeks povzpel na 110 dečkov na 100 deklic, kar kaže na nekoliko izrazitejše neravnovesje med spoloma med novorojenčki.

Povprečna starost mater ostaja stabilna, rodnost vse bolj prestavljena v poznejša leta

V zadnjih šestih letih, od leta 2019, povprečna starost mater ob rojstvu otroka ostaja nespremenjena – ženske so v povprečju rodile pri 31,1 leta, kar je najvišja vrednost po drugi svetovni vojni. Tiste, ki so v letu 2024 postale mame prvič, so bile ob tem v povprečju stare 29,6 leta.

Celotna stopnja rodnosti je v letu 2024 znašala 1,52 otroka na žensko. Vse več žensk se za materinstvo odloča pozneje in ima manj otrok kot v preteklosti. Medtem ko so pred 40 leti največ otrok rojevale ženske v starosti med 20 in 25 let, danes največ otrok rojevajo matere, stare med 29 in 31 let.

Približno 46 % vseh rojenih otrok v letu 2024 je bilo prvorojencev, 38 % pa drugorojencev, kar je primerljivo z letom 2023. Matere, ki so rodile drugega otroka, so bile v povprečju 2,2 leti starejše od tistih, ki so rodile prvič.

Več kot polovica novorojenčkov rojenih izven zakonske zveze

V letu 2024 se je več kot polovica otrok (55,5 %) rodila neporočenim materam. Od skupno 16.875 rojenih otrok jih je 7.512 prišlo na svet v zakonski zvezi, 9.363 pa materam, ki niso bile poročene.

Povprečna starost poročenih mater je znašala 31,3 leta, kar je 0,4 leta več kot pri neporočenih materah (30,9 leta). Te razlike so podobne kot v zadnjih dveh letih, kar kaže na stabilen vzorec v povezavi med zakonskim stanjem in starostjo ob rojstvu otroka.

Skoraj petina otrok rojenih tujkam – največ iz BiH in Kosova

V letu 2024 je bilo 3.139 otrok (18,6 % vseh rojenih) rojenih materam, ki so bile tujke. V primerjavi z letom prej se je to število povečalo za 332 otrok oziroma 11,8 %.

Med tujkami, ki so rodile v Sloveniji, jih je največ prihajalo iz Bosne in Hercegovine (46 %), sledile so državljanke Kosova (22 %). Državljank ene od držav članic EU je bilo približno 9 %, med njimi največ Hrvaških državljank.

Tuje državljanke so bile ob rojstvu otroka v povprečju stare 29,6 leta, kar je skoraj dve leti manj kot državljanke Slovenije, ki so v povprečju rodile pri 31,4 leta. Podobna razlika se kaže tudi pri rojstvu prvega otroka – tujke so prvega otroka povprečno rodile pri 27,8 leta, Slovenke pa pri 30 letih.

Približno četrtina otrok, rojenih tujkam, je po očetu pridobila slovensko državljanstvo.

Najbolj priljubljeni imeni: Mark in Ema

Med novorojenimi dečki je lani ime Mark prvič zasedlo prvo mesto. Za to ime se je odločilo 205 staršev, kar predstavlja 2,3 % vseh fantkov, rojenih v letu 2024. Ime Mark je bilo doslej najvišje uvrščeno leta 2017 in 2020, ko je bilo tretje najbolj priljubljeno, in se že od leta 2011 redno uvršča med deset najbolj pogostih imen.

Luka, ki je bil 23 let zapored najbolj priljubljeno ime za dečke, vključno z letom 2022, je lani zdrsnil na četrto mesto z 169 novorojenčki. Na drugem mestu je bilo ime Jakob, na tretjem pa Filip. Skupno so starši fantkom lani izbrali kar 1.385 različnih imen, od tega je bilo 829 (60 %) takih, ki so jih dobili le enkrat.

Med deklicami pa je lani ime Ema ponovno ostalo najbolj priljubljeno. Starši so ga izbrali za 165 novorojenčic, kar znaša 2,1 % vseh deklic. V vrhu priljubljenosti so še imena Mia, Julija, Hana in Zala, ki so bila med najbolj izbranimi tudi leto prej, le vrstni red med njimi se je nekoliko spremenil. Lani je bilo med deklicami skupno 1.437 različnih imen, med katerimi jih je bilo 890 (62 %) izbranih samo za eno novorojenko.

Manj rojstev ob koncih tedna

Povprečno se je dnevno rodilo 46 otrok, kar je za enega manj kot leto prej. Ob koncih tedna pa je število rojstev občutno nižje — povprečno okoli 37 otrok, kar je približno 9 manj kot med delovniki. Med tednom (od ponedeljka do petka) je bilo povprečje rojstev precej višje, in sicer okoli 50 na dan. Največ rojstev so zabeležili v petek, 20. septembra, ko se jih je rodilo 74, najmanj pa v nedeljo, 7. aprila, ko jih je bilo le 23.

Razlike med statističnimi regijami

Podatki o rojstvih se močno razlikujejo tudi glede na statistične regije. Najmanj novorojenčkov na 1.000 prebivalcev so zabeležili v obalno-kraški regiji, in sicer 6,5, kar velja tako za leto 2023 kot 2024. Največ jih je bilo rojenih v jugovzhodni Sloveniji, kjer so na 1.000 prebivalcev zabeležili kar 9,5 otrok — regija, ki že več let vodi po rodnosti. Povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka je bila najnižja v koroški regiji (28,3 leta), najvišja pa v obalno-kraški in osrednjeslovenski regiji (30,5 leta).

V desetih statističnih regijah se je več kot polovica otrok rodila neporočenim materam. Največji delež neporočenih mater so zabeležili v pomurski regiji (70,7 %), najmanjši pa v obalno-kraški regiji (48,5 %).

Negativen naravni prirast skozi vse mesece

Slovenija beleži negativen naravni prirast že od leta 2017, kar pomeni, da je število umrlih stalno večje od števila rojenih. Lani je naravni prirast dosegel vrednost −4.631 prebivalcev, kar znaša −2,2 na 1.000 prebivalcev, in je ena izmed najnižjih vrednosti po letu 1945. Negativni trend je bil prisoten v vseh mesecih lanskega leta, pri čemer sta bila meseca z največjim razlikam med umrlimi in rojenimi januar (−675 prebivalcev) in februar (−763 prebivalcev).

Posodobljene tabele s podatki o rojstvih, priljubljenih imenih in naravnem gibanju prebivalstva so dostopne v podatkovni bazi SiStat.

Vir: Stat.si – Statistični urad RS