Obvezno učenje prvega tujega jezika v 1. razredu so šole uvedle z lanskim šolskim letom na podlagi novele zakona o osnovni šoli. Že do takrat se je kot neobvezni predmet poučeval v že skoraj 98 odstotkih osnovnih šol. Prvi tuji jezik v 457 slovenskih osnovnih šolah je angleščina, v manjšem obsegu tudi nemščina, ki jo uporablja okoli šest odstotkov oz. 27 šol.

Učenje jezika v prvem razredu skozi raznovrstne dejavnosti

Otroci v slovenski šolski prostor vstopajo pri šestih letih. Večina jih ne zna brati in pisati, zato je pri tujem jeziku po mnenju Pižorn pomembno, da veliko poslušajo, govor pa se pridruži postopoma. “Učenje poteka zelo počasi, govorimo o ‘tihi dobi’ otrok, ki lahko traja tudi več mesecev, ko otrok ne spregovori v tujem jeziku. Veliko razume, vendar se še vedno odziva v slovenščini,” pravi. To je popolnoma normalno, saj poteka sprejemanje (slušno razumevanje) veliko pred tvorjenjem jezika. Zato morajo biti potrpežljivi in otrokom dati dovolj časa, da spregovorijo, pravi Pižorn, ki je tudi kot članica delovne skupine sodelovala pri pripravi učnega načrta tujega jezika v 1. razredu osnovne šole.

Učenje jezika v 1. razredu mora po mnenju Pižorn potekati skozi premišljene didaktične pristope oz. dejavnosti, kot so celostni telesni odziv, na zgodbah oziroma nalogah temelječi pristop, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje (CLIL) in druge dejavnosti.

Svetuje tudi uporabo učnih pripomočkov. “Če govorimo o krompirju, ga mora učitelj pokazati, oziroma še boljše je, da ga otrok tudi vzame v roke in z njim nekaj počne, na primer ga nareže na tri enake dele. Šestletnega otroka v 1. razredu popolnoma nič ne zanima, kako se krompirju reče v angleščini ali pa kakšnem drugem jeziku. Zanima ga pa, zakaj ga ne jemo surovega, od kod je prišel, katere jedi lahko pripravimo z njim in podobno,” je povedala.

Naloge oz. dejavnosti morajo biti enostavne, a hkrati torej zanimive in problemsko naravnane, da so otroci motivirani, ko se učijo novega jezika skozi njim primerne vsebine. Za takšen pouk jezikovni učbeniki, ki temeljijo zgolj na izoliranem poučevanju tujega jezika, na tej stopnji niso primerni in zato za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje v Sloveniji ni akreditiranega učbenika.

“Če uporabiš v prvem razredu pri tujem jeziku učbenik, potem bo otrok začel brati in prepisovati besede, a hkrati še ni opismenjen niti v učnem jeziku. V slovenščini je za večino otrok vsaj šest let slušnega vnosa, torej na tisoče ur poslušanja in komunikacije v tem jeziku. Ko začnejo brati in pisati pri šestih oz. sedmih letih, so jim besede s slušnega vidika poznane, kar pa nikakor ne velja za tuji jezik,” je opomnila.

Da bi otroci lažje razumeli prednosti večjezičnosti in bi jo sprejemali kot dodano vrednost, študente na pedagoški fakulteti v Ljubljani po besedah dekanje že v času študija seznanijo z različnimi dejavnostmi, ki jih lahko nato uporabijo tudi v razredu.

Ena takšnih dejavnosti so jezikovni repertoarji, ki omogočijo učitelju, da lahko hitro ugotovi, s katerimi jeziki so se učenci v njegovem razredu že srečali, kateri je njihov prvi oz. materni jezik, kakšen odnos imajo z njimi.

“Otroci, stari osem, devet let, lahko na primer narišejo silhueto človeka in vanjo z različnimi barvami zapišejo vse jezike, ki jih znajo ali se jih učijo. Tako nastanejo risbe, kjer otrok na primer z rdečo barvo, ki pomeni njegov materni jezik, nariše srce in to razloži z besedami, da čustva izraža vedno v maternem jeziku, medtem ko je angleščina lahko označena z modro barvo in z njo pobarva glavo, saj jo uporablja za to, da izve kaj novega, ali pa da gleda posnetke. Velikokrat se učitelji ne zavedamo, kakšno jezikovno bogastvo imamo pred sabo,” je pristavila.

V slovenskih šolah je tudi veliko priseljencev, katerih materni jezik ni slovenščina, je pa ta učni jezik in se ga torej učijo kot svojega drugega jezika. “Marsikdo meni, da so priseljenci s tujim jezikom preveč obremenjeni, saj ne znajo učnega jezika. Vendar to ne drži. Pri tujem jeziku so v prvem razredu vsi začetniki in se zato ravno pri teh urah počutijo enakovredni ostalim,” je v pogovoru za STA pojasnila Pižorn.

Otrok je lahko tudi doma izpostavljen angleščini

Najprimernejši čas za učenje tujega jezika bi bil po navedbah Pižorn sicer že pri treh letih. A pri tem moramo paziti, da jezik, ki ga želimo predati otroku, sami dobro (po)znamo. Ne smemo namreč uporabljati neke polomljene različice jezika. Kot primer je navedla Nemčijo, kjer so ugotovili, da starši, ki ne obvladajo učnega jezika, nikakor niso ustrezen vir za učenje novega jezika. Turški starši so namreč s svojimi otroki tudi doma uporabljali polomljeno nemščino in le ti niso usvojili niti turščine niti nemščine, medtem ko je v predšolski dobi izjemno pomembno, da otrok usvoji sistem jezika. Tako pa so govorili nek vmesen jezik in imeli težave z usvajanjem obeh jezikov. Posledično so bili neuspešni pri jezikovnih in nejezikovnih predmetih v osnovni šoli.

“Jezik, ki ga uvajaš z otrokom, moraš dobro poznati. Ne moreš ga učiti drugega jezika, lahko pa delaš z njim, kar bi delal pri prvem jeziku. Se igraš z njim, ga oblačiš, se pogovarjaš o hrani, torej vse, kar počneš v jeziku, ki se govori doma,” pravi Pižorn.

Starši pa lahko otroke izpostavijo angleščini tudi na druge načine. Tako v 1. razred pridejo otroci, ki so v vrtcu že imeli kašne urice angleščine, pa tudi tisti, ki so se naučili nekaj angleščine iz risank. Premalo je raziskav, da bi lahko rekli, zakaj se določeni otroci naučijo angleščine iz risank, določeni pa ne. “Vsekakor ne moremo trditi, da se vsi otroci lahko naučijo tujega jezika iz risank, saj vemo, da je pasivno gledanje televizijske oddaje manj učinkovito, kot če so otroci dejavno vpeti v določeno aktivnost,” je poudarila.

Pižorn bodočim učiteljem angleščine tudi priporoča, naj vzpostavijo spletno učilnico, v katero bodo lahko vstopali vsi starši, ki bodo otrokom doma lahko predvajali ustrezna avdio in video gradiva, kasneje tudi besedila za branje in pisanje. “Tako da je otrok tudi doma vsaj malo izpostavljen angleščini,” je dejala.

Meni namreč, da je 90 minut na teden oziroma dvakrat po 45 minut učenja angleščine v šoli zelo malo. Ob tem je spomnila, da je delovna skupina priporočala učenje prvega tujega jezika v 1. razredu trikrat po 30 minut na teden, saj se lahko zgodi, da ura odpade, potem otrok zboli in teden je naokoli brez vsakršnega vnosa tujega jezika. To pa je za učinkovito zapomnitev besedišča in slovničnih struktur predolg časovni premor.

Učenje jezikov ni izguba časa

Sicer pa učenje dodatnih jezikov nikoli ne škodi, razen če se učimo v nam nevarnem ali zelo stresnem okolju, pravi dekanja pedagoške fakultete. So pa jeziki zelo pomembni za zdravje možganov in preprečevanje demence. Z raziskavo na Floridi so ugotovili, da so tisti, ki so uporabljali dodatni jezik od mladih let, demenco razvili kasneje, je navedla.

“Če bi se malo zgledovali po Estoncih, bi imeli dva obvezna tuja jezika v osnovni šoli. Pri tem bi morali upoštevati tudi jezike, ki jih učenci govorijo doma. Materni jezik plus dva dodatna jezika je že desetletja cilj EU in Sveta Evrope, a v Sloveniji se na žalost vsako poskusno uvajanje prekine in zaustavi,” je opozorila Pižorn.

Po njenih besedah ga zaustavijo “tisti, ki menijo, da bo tako in tako umetna inteligenca poskrbela za prevode in da je učenje dodatnih jezikov izguba časa”. “Na žalost se ne zavedajo, da s tem številne učence in učenke prikrajšajo za pomembne medjezikovna in medkulturna znanja in spretnosti,” je bila kritična.

Vir: STA