Ta danes v Ljubljani poteka v okviru projekta Z znanjem nad nasilje v šolah (With knowledge against bullying). Na njej bodo osvetlili izzive na tem področju, razmišljali o učinkovitih strategijah in se seznanili z dobrimi praksami za preprečevanje in obvladovanje medvrstniškega nasilja.
Kot je uvodoma dejala vodja konference, izredna profesorica sociologije vzgoje na ljubljanski pedagoški fakulteti Veronika Tašner, nasilje v šoli ostaja eden resnejših izzivov sodobnega izobraževanja tako na nacionalni kot na globalni ravni. Ob poročanju o izstopajočih primerih pa je pogosto spregledana kompleksnost problema, ki je po njenih besedah globoko prepletena z družbenim kontekstom, nacionalnimi politikami ter splošno naravnanostjo družbe do nasilja kot takega.
“Preprosti odgovori tu ne zadostujejo,” je poudarila Tašner in dodala, da ne gre zgolj za disciplinsko vprašanje, temveč za razvojno, socialno in pedagoško temo. Po njenih besedah je ključno, da pristopimo k nasilju ne kot k izoliranemu dogodku, temveč kot pokazatelju stanja celotne skupnosti, da se kot družba vprašamo, koliko odgovornosti smo pripravljeni prevzeti tudi zunaj šolskih zidov, v družinah, v medijih, v na znanstvenih dognanjih oblikovanih politikah. Le z uravnoteženimi in realnimi pričakovanji do šole in do družbe bomo lahko resno zajezili pojav nasilja, je prepričana.
Potrebujemo sistematično, koordinirano in medinstitucionalno sodelovanje ključnih državnih institucij, strokovnjakov in raziskovalcev, vzpostaviti je treba vsebinsko močno strokovno koalicijo akterjev, ki bodo na osnovi ugotovitev znanosti in stroke oblikovali in implementirali učinkovite preventivne programe, ocenili pomanjkljivosti v obstoječih ukrepih in jih nadgradili, je v video nagovoru poudarila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, pod častnim pokroviteljstvom katere poteka konferenca. Predsednica verjame, da projekt, katerega sestavni del je tudi današnja konferenca, prinaša izhodišče za sistemske rešitve.
Vodja projekta, profesor na mariborski fakulteti za varnostne vede Aleš Bučar Ručman je pojasnil, da je cilj oblikovati in implementirati program za preprečevanje medvrstniškega nasilja, ki temelji na znanstvenih ugotovitvah, pregledu in spoznanjih tujih praks, znanstvenih analiz in programov iz tujine. Na koncu bo sledila tudi znanstvena evalvacija, na osnovi izkušenj pa bodo oblikovali predlog sistemskega pristopa za vso državo.
Sistemskega pristopa namreč po njegovih besedah v Sloveniji žal ni, šole se same soočajo s tem vprašanjem in iščejo rešitve, veliko je odvisno od dobre volje in znanja na posamezni šoli. A kot pravi Bučar Ručman, so za to potrebna specializirana znanja in veščine. Težav nasilja ne bomo rešili z ostrim kaznovanjem nasilnih učencev, je dejal.
Ker nimamo nacionalne študije, ki bi bila izvedena na nacionalnem reprezentativnem vzorcu, tudi situacije v Sloveniji ne poznamo dobro. Letos v marcu so tako izvedli nacionalno študijo. Na podlagi podatkov za leto 2022 iz večje mednarodne študije, ki jo pri nas izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), pa Bučar Ručman ugotavlja, da ne drži eden od mitov, kot jih je označil, in sicer da imamo v Sloveniji le težavo s posameznimi konflikti, ne pa resnega sistemskega problema.
Omenjena mednarodna raziskava namreč kaže, da je Slovenija med sodelujočimi državami v prvi tretjini držav po številu učencev, ki pravijo, da so v zadnjih nekaj mesecih sodelovali pri trpinčenju v šoli, bili njegove žrtve, bili žrtve spletnega trpinčenja ali sodelovali v pretepu. A, kot je poudaril, vemo, da obstajajo pristopi, ki delujejo, saj podatki kažejo, da so v državah, ki sistemsko izvajajo preventivne programe, razmere boljše.
Kot države, s katerimi sodelujejo v projektu, je omenil Hrvaško, Nemčijo, Švedsko in Norveško. V Sloveniji projekt izvajajo na petih šolah. Te bodo v času programa imele njihovo stalno podporo, podporo strokovnjakov z različnih področij, od psihologije do prava. Če ti ne bodo našli odgovorov, pa bodo povprašali kolege iz tujine. Po njegovih besedah so uspeli vzpostaviti tudi sodelovanje s centri za socialno delo tam, kjer izvajajo projekt, policijo, nevladnimi organizacijami, športniki in mediji.
Vir: STA